Korak k imenitnosti

Rezultat, ki je nastal s to paritvijo, je zavidljiv. Za vsakogar. Sploh, če je octavia, tako kot v testnem primerku, v kombijevski različici in je opremsko z nivojem 'elegance' precej dobro založena ter za povrh še barvno skoraj ekstravagantno usklajena. O sami, zelo prepoznavni obliki ne gre izgubljati besed; konzervativnost rešujejo elegantni detajli, umirjenost poživlja snežno bela barva, moč izražajo všečna sedemnajstpalčna platišča s petimi V-naperami, k privlačnosti pozivajo še dodatno v zeleno zatemnjeni zadnji dve vrsti stekel ter strešne sani, k prestižu pa ksenonski žarometi, ki jim v ovinkih pomagata osvetljevati smer aktivni meglenki.

Tudi notranjost ni bistveno drugačna. Elegantna, masivna in predvsem pospravljena. Ter prostorsko bogato odmerjena. V potniškem in prtljažnem delu. Potniški je zaradi dobre izbire materialov, dvobarvne črno-bež kombinacije, pohvalne končne izdelave ter standardnega izbora posameznih sistemov in stikal iz seznama konfekcijskega koncernskega dizajna prijazen. In s travnato zeleno osvetlitvijo vseh elementov prijeten. Ugodno počutje spodbujajo na telo dobro prilegajoči se sedeži, zračnost okrog glav to še poudarja.

Veseli bodo tudi potniki na zadnji klopi, saj jim je tu ponujenega čudežno mnogo prostora. Tako kot bo lastnik ponosen na pregovorno velikost lično obdelanega prtljažnika z dvojnim dnom. Vožnja s takšno octavio je ugodna tudi zaradi obilice opreme, ki je serijsko vgrajena v avtomobil. Serijsko vgrajeno pa je v tako motorizirano škodo tudi spremenjeno podvozje. To je nastavljeno trše, a še vedno dovolj nežno, da je nesramnost udarcev na slabem cestišču komaj zaznavna. Nanje opozarja le škripanje roloja prtljažnega prostora. Je pa toliko bolj imenitno dejstvo, da zna biti, če je voznik za, prav zaradi tega ta octavia zelo zelo hitra tudi na najbolj vijugastih poteh. Stabilnost in odzivnost sta ji pisani na kožo, vodljivost je skoraj vzorna.

Najimenitnejši del avtomobila pa je seveda že na začetku omenjeni pogonski agregat. Moči je 118 kilovatov v območju od 5000 do 6200 vrt./min in 250 Nm navora v območju od 1500 do 4200 vrt./min. Nova konstrukcija motornega bloka, ki je zamenjala od davnega leta 1972 pri VW-ju zasidrano in že osivelo motorno osnovo, je izdelana iz sive litine in ne danes popularne aluminijeve. Inženirji so z ustrezno sestavo litini neprimerno izboljšali mehanske lastnosti in s tem pri optimalni razdelitvi materiala privarčevali kar 33 kilogramov, obenem pa so z uporabo sive litine dosegli tišji tek motorja in manj vibracij, ki jih le-ta uspešno duši. Štiri valje, katerih razmerje hod-vrtina je skorajda 1:1, pokriva glava iz lahke litine. Nad vsakim valjem so sedaj po štirje ventili, ki so preko dveh odmičnih gredi gnani s pomočjo posebne konstrukcijsko 'ultra-tihe' verige. Za izničevanje tresljajev in inercijskih sil skrbi, poleg dveh nasproti vrtečih se izravnalnih gredi, tokrat v bloku motorja, še črpalka za olje v motorju, saj je gnana preko iste verige. Za dihanje pomaga motorju elektronsko krmiljena in vodno hlajena turbina z oznako K03, z variabilno geometrijo in optimizirano aerodinamiko lopatic za njeno delovanje pri že najnižjih vrtljajih motorja ter z njimi povezanimi tlaki na izpušnem kolektorju motorja, ki jo je za koncern izdelal Borg Warner. Tlačeni zrak pred dostopom v sesalni kolektor hladi velik vmesni hladilnik. Natančno krmiljenje daje tu neverjeten rezultat; že pri 1000 vrtljajih motorne gredi na minuto doseže navor vrednost ogromnih 165 Nm. V prid porabi goriva pa ima motor še neposredni vbrizg bencina v zgorevalne komore valjev. Bencin se v valje vbrizgava preko šestih mikro-luknjic na eni šobi. Krmiljenje šob je izvedeno s pomočjo elektronsko natančno nadziranih magnetnih ventilov, ki krmilijo velikost curka goriva glede na pozicijo bata pred ciklusom vžiga. V prid optimalni in homogeni zgorevalni mešanici. Bencin se na šobe dovaja iz komore, v katero ga dovaja visokotlačna črpalka pod pritiskom kar 150 barov.

Končni izdelek se v praksi izkaže imenitno. Močan in zvezen vlek praktično od najnižjih vrtljajev da précej vedeti, da je motor še kako zmogljiv. In vleče brez kakršnihkoli zadržkov do vmešavanja elektronskega omejevalnika. V vseh šestih prestavah. Pospeševanja so odločna tudi zaradi dobro izračunanih prestavnih razmerij ročnega menjalnika. Vendar tu ne gre za nobeno brutalnost. Prej eleganco moči. Šopirjenje odpade. Kljub tovarniško obljubljenim 8,1 sekunde z mesta do 100 km/h ter 225 km/h končne hitrosti. In za veliko porabo se ne gre bati, čeprav je lahko dvorezen meč. Normalna, sicer kaj hitra vožnja, ne bo terjala več kot dobrih devet litrov na 100 prevoženih kilometrov, bo pa priganjanje pokazalo odraz moči, zato ne bo številka 14 in več nič presenetljivega.

In četudi na octavii piše na zadku le TSI, črn T za turbo in rdeča S in I za neposredni vbrizg goriva, gre za tisto 'tapravo' imenitnost. Zanimivo pa je to, da se da to imenitnost dobiti po zelo ugodni ceni. In vredna je več kot zanjo vprašajo.