Žafran

Najprej razčistimo, ker za poimenovanjem oziroma oštevilčevanjem modelov stoji precej enostavna logika, opažam pa, da so dodatne številke v zadnjem času marsikomu dale misliti. Takšna dvojka je pravzaprav kupejevska enica, kot je tudi štirica le v kupejevske linije preoblečena trojka. V bistvu je enostavno, soda števila so namenjena kupejem. Lahko pa tudi malo zakompliciramo in dodamo, da je petica dejansko sedmica, vsaj platforma ima njeno ime, in da tudi kupejevska šestica ni nujno kupejevska, ker ima gran coupe na boku dva para vrat. Ampak, kakorkoli, tole je dvojka in dvojka je majhen avtomobil.

Zato grem najprej k ceni, ki je skorajda groteskna, ker je pri tokratnem testnem avtomobilu udarila preko petdesetih tisočakov. Za avtomobil velikosti golfa, da bo lažje razumljivo. In to je preveč, ne glede na premijski razred, ker za takšen znesek BMW ponuja že dva razreda večjo petico. Ampak to je poleg malce preglasnega motorja pravzaprav edina opazka, ki si jo ta avtomobil prisluži, ker je v vseh ostalih pogledih vrhunski.   

Dvojka je s takšnim dvolitrskim motorjem sicer na voljo že za bistveno bolj humanih 32.600 evrov, kar seveda še vedno ni ponudba stoletja, je pa cena znamki zelo primerna. Dodatnih dvajset tisočakov je tokrat doprinesla dodatna oprema in res ni bilo veliko stvari, ki bi manjkale, prav zaradi tega pa je bila notranjost izjemno bogata. Bogata z uporabnimi in dovršenimi dodatki, denimo z vrhunskim 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki ga hvalimo vedno znova, tako dober je. Pa z veliko navigacijo, z meniji v slovenskem jeziku, in z nastavljivim blaženjem. Med štirimi programi lahko izbirate, če ga boste ob nakupu obkljukali, najnežnejši eco pro ves čas skrbi, da je poraba manjša, naslednja dva programa stopnjo udobja počasi zamenjujeta s športnostjo, zadnji, sport plus pa celo izključi stabilizacijski sistem in dovoljuje obilo vragolij. Ker je pogon zadaj, položaj za volanom perfekten in občutek na njem prav takšen, takšna dvojka kar kliče po zmogljivem bencinskem motorju.

Saj ne, da 184 dizelskih 'konjev' oziroma 135 kilovatov ni dovolj. Več kot dovolj, ampak tisto vrtenje in zvok sem pogrešal. Zvok bencinarja, da se razume, ker takšen dizelski motor vsekakor ni med najtišjimi, na mestu od zunaj s svojim ropotom niti slučajno ne deluje premijsko. Porabi pa dobrih šest litrov, če vas slučajno zanima. Ker poraba ob takšni ceni nikakor ne sme biti pomembna.

Notranjost je sicer presenetljivo prostorna, čeprav je uporabnost v kupejih običajno v drugem planu. Prtljažnik je spodobno velik, prostora na zadnji klopi je dovolj, spredaj pa bosta potnika tako ali tako uživala, ker je okolje prijetno. Takšen sport line pa tudi navzven izgleda bolj strupeno, zato bi mu zmogljiv bencinski motor res sedel.

Sam bi pravzaprav izbral in priporočil precej drugačno različico. Samodejnega menjalnika ne bi vzel, čeprav je vrhunski, dvojka je namreč vozniško užitkarski avtomobil in ročni menjalnik enostavno povečuje povezanost z vozilom. Tudi dragega navigacijskega sistema ne in ostalih pritiklin, celo nastavljivemu blaženju bi se odpovedal, čeprav je po svoje zanimivo. V nobenem programu pa ni avtomobil nesramno trd ali karakterno povsem drugačen, zato bi lahko shajal tudi brez njega, dvojka bi bila vseeno zelo suverena in ne pretrda. In na koncu bi vzel še drug motor, namesto dvolitrskega dizla raje dvolitrskega turbobencinarja z oznako 228i. No, če bi imel na voljo okoli petdeset tisočakov, kolikor stane takšen, bi vzel kar M235i. Od viška glava ne boli, pravijo. To bi bil potem pravi stroj za voznika.

Če pa potrebujete manjši avtomobil, ki odlično izgleda, se zelo dobro pelje in vas bolj prepriča ugodje bogate opreme, potem tudi takšno zverinico lahko le priporočim. Predvsem zato, ker je obenem dvojka dovolj uporabna, da vas ne bo jezila, ko boste sem ter tja imeli nekaj več prostorskih zahtev.