Koreja lahko

Kot vedno, problem je bil v denarju, Ssangyong so Indijci rešili po bankrotu, zdaj pa s polno paro naprej. In morda se vse skupaj popravi že s korandom, ki ima vse, kar imajo uspešnice v popularnem SUV-segmentu, vse skupaj po precej ugodni ceni. Če samo naštevam: dvolitrski dizelski motor, kljukica. Štirikolesni pogon, kljukica. Samodejna klimatska naprava, jasno. Potem USB-priključek, bluetooth, tempomat, parkirni senzorji, ogrevana sprednja sedeža, 17-palčna lahka platišča, popularne led-luči, zatemnjena stekla ... vse kljukica. Pa niti to še ni vse. Z obveznim popustom, brez katerega danes ne prodaš avtomobila, in 5-letno garancijo stane 24 jurjev. Pa najdite enak paket za manj denarja. Ne bo lahko.

Tudi takšnemu avtomobilu je potrebno pogledati pod pločevino, morda še toliko bolj. Prostora je veliko, to je takoj jasno. Tudi na zadnji klopi, ki ima celo po naklonu nastavljiv hrbtni del, kar pomeni, da bodo kakšne dolge vožnje udobnejše. Obenem se klop lepo zloži in ustvari skoraj čisto ravno površino za prevoz večjih predmetov. Materiali so ceneni, to je jasno, ampak izdelava niti ni tako slaba. Plastika zaškripa, če pritisnete nanjo, med vožnjo pa načeloma ne boste slišali čričkov. Da je vse skupaj malo lepše na pogled, so dodali celo zanimivo imitacijo lesa ter veliko svetlečih elementov. Tudi razporeditev stikal in predalčkov je v redu, osrednji zaslon na vrhu armaturne plošče pa je precej majhen in ni občutljiv na dotik. Položaj za volanom Korejci tudi že obvladajo, vse je tako, kot mora biti, prav vsi pa se slabo odrežejo pri občutku na njem. Med vožnjo je vse preveč odsotno, premalo je upora na volanu, premehko in preveč spužvasto deluje. Nekaterim je všeč ta mehkoba, ampak če zgolj občutek primerjam s konkurenco, je v korandu dosti slabše.

Tudi lega na cesti je kljub pretrdemu in preglasnemu blaženju premalo odločna, želel bi si manj nagibanja karoserije in sedežev z malo več bočnega oprijema znotraj, imajo pa dobro ledveno oporo, kar je fino za dolge poti. Motor je verjetno idealen za takšen avto; dvolitrski dizel z okoli 110 kilovati, torej slabimi 150 'konji', povprečna poraba pa je dobrih 7 litrov. Moti sklopka, ki nekam čudno popušča in je korando zato med speljevanji dostikrat cukal, prav nič ne pomaga niti to, da je motor precej len pri spodnjih vrtljajih, dobro potegne šele pri 2000. Tukaj se vidi, da bo treba še vložiti energijo, berite denar, da bo tako dobro, kot pri konkurenci. Menjalnik ima 6 prestav, ročica je dobro postavljena, ampak se pri hitrem prestavljanju zatika, štirikolesni pogon je pa enostaven, nadzorovan elektronsko. Ko je potrebno, se moč prenese še na zadnji kolesi, če je kriza, pa lahko tudi zaklenete razmerje pol naprej, pol nazaj, ampak ne pričakujte, da vas bo izkopal iz nezvoženega blata ali snega. Gre za enostavno vozilo SUV-segmenta, v katerem kupci ne potrebujejo izrazitejših terenskih zmogljivosti, zato se v tej vlogi kar dobro znajde.

Priznam, glede na prejšnje modele je zadnji korando svetlobna leta naprej in upam, da bo naslednji še boljši. Aktualnemu še malo zmanjka pri voznih lastnostih, če odmislim ugled znamke. Korea can do, Koreja zmore, to pomeni korando, in če so uspeli svoj razvoj sami pripeljati tako daleč in po takšni ceni, ni dvoma, da lahko.