Veter v laseh pri nizkih vrtljajih

Peugeot 308 CC, najnovejši poletni avtomobil 'francoskega levčka', to potrjuje Še vedno sem mnenja, da v kabriolete sodi bencinski agregat, vendar je peugeot 308 CC eden redkih avtomobilov, ki jim zgoraj omenjeno 'srce' pristoji. Lagodna križarjenja in nabiranje ravninskih kilometrov mu najbolj ustrezata. Da vas bo zaradi majhne porabe prej opeklo sonce (če si boste privoščili opoldanski izlet), kot da bi se ustavili v senci bencinske črpalke, mu ne štejemo v minus. Dvolitrski, že znan koncernski izdelek, je opremljen še s filtrom trdnih delcev FAP, da tudi zadaj vozeči ne bodo ugotovili pedigreja tega avtomobila. Stotrije kilovati v povezavi s čvrstim in za Francoze presenetljivo natančnim, vendar ne najhitrejšim šeststopenjskim menjalnikom, so povsem kos 1,6 tone težkemu vozilu, čeprav številke v razpredelnici pravijo drugače. Pri speljevanju se sicer še malenkostno obotavlja, vendar ko merilnik vrtljajev doseže območje največjega navora, je moči na prvih kolesih kdaj tudi preveč, v kar poseže elektronika z odvzemom moči. Zaradi teže, ki jo 308 CC vozi s seboj, to ni in ne more biti športen avtomobil, čeprav bi Francozi zelo radi slišali, da je. Občutek za volanom je resda zanesljiv, vendar težak nos prevečkrat sili iz ovinka. Zaradi slabe vzvojne čvrstosti, ki je lastnost vseh kupe-kabrioletov, pa se zvija karoserija v ovinkih. Streha kot pomemben vezni element tukaj ne more nuditi svoje opore. Poraba bolj mestne kot primestne vožnje je sedem litrov, kar ob 60-litrskem tanku zadostuje za več kot 800 kilometrov.

308 CC, ki je duhovni naslednik serije 'eclipse' (kabrioleti s trdo, samodejno pomično streho že v tridesetih letih prejšnjega stoletja), je nos avtomobila podedoval od že prej predstavljene kombilimuzinske izpeljanke, zadek pa je povsem na novo oblikovan. Bočna linija je nizka, proti koncu avtomobila pa se zdi, da se avtomobil razširi v širok zadek. Kovinsko streho je vendarle treba nekam pospraviti. Pod zadnjim odbijačem se sicer bohoti velik difuzor, ki pa ima zgolj in le estetsko vrednost.

Notranjost sama se tudi ne razlikuje bistveno od kombilimuzine. Kvalitetni materiali in dobra pričvrstitev ne izdahne nobenega črička niti na slabših cestiščih. Usnje, ki se na vročem soncu hitro segreje, je v tej svetli kombinaciji še najboljša izbira, če je želja usnjeno oblazinjenje, ki sicer ni prijazno do potnikov. Manj prizanesljiv pa je del prestavne ročice, po kateri voznik posega med menjavo prestav, saj je le-ta izdelan iz prave kovine in se na soncu segreje kot ročaj džezve. Rutka, ki bo med počivanjem avtomobila samevala v avtomobilu, naj bo pokrita čez prestavno ročico pa ne bo opeklin. Ne vem, na kaj so oblikovalci mislili, da CCju niso privoščili utorov ali držal za plastenke. Slab priokus pusti tudi odsotnost ključavnic na obeh predalih, ki sta v vozilu. Dragocenejše predmete bo zato potrebno nositi s seboj, saj se povprečno gibčen človek tudi ob zaklenjenih vratih zlahka povzpne v vozilo in vas olajša za dragocenejše predmete. Vozilo je resda registrirano za štiri osebe, vendar sta zadnja sedeža zgolj zasilna. Ob zaprti strehi kaj hitro zmanjka prostora za noge in glavo pa tudi sedeža sta preveč pokončna in ne preveč udobna za daljša popotovanja. Konec koncev pa vsi kabrioleti nudijo vse svoje razkošje le spredaj sedečima. Zadaj sedeča hitro tvegata prehlad po daljših vožnjah. Peugeot 308 CC je edini štirisedežni kabriolet, ki je opremljen s 'fenom' v sedežnih naslonjalih spredaj. Ob mrzlih večerih zgoraj brez vas bo namreč v zatilje grel sistem 'airwave', ki piha topel zrak v vrat. Sistem lahko pride prav tudi za sušenje las, če zmanjka časa.

Prtljažnik ob zaprti strehi meri dobrih 460 litrov, ki pa ga prtljažni rolo in vanj pospravljena streha zmanjšata skoraj za polovico. Tudi 226 litrov je dovolj za osnovne stvari, ki jih ponavadi vozimo s seboj, večji problem je dostopnost do prtljage, saj je odprtina, ki je na voljo za natovarjanje prtljage, velika le 22,5 x 83 centimetrov. Za večje kose bo torej treba zapreti streho, kar vas bo stalo dvajsetih sekund. Manever pa je možen tudi med vožnjo, vendar le do hitrosti 12 kilometrov na uro.

Razkošje, ki kabriolet vsekakor je, ni nikoli poceni. Takšnega, ki ga vidite na slikah, cenijo na več kot 30 tisočakov, kar je v današnjih časih kar zajeten kupček denarja, vendar kljub tej navidezno visoki ceni sodi med cenovno bolj dostopne. Kabrioletom se očitno ne piše slabo.