Nadaljevanje uspešne sage

Zato niti ne preseneča, da je imel prvi qashqai le enega tekmeca – pri Nissanu pravijo, da je bila to prva toyota RAV4 – danes pa jih ima štirinajst. Je že tako, da če si v nečem dober, te drugi hitro začnejo posnemati, prvi qashqai pa je bil dejansko odličen in segment je začel rasti hitreje kot vrednost bitcoina. V bistvu zaradi njegove prodaje, ki je bila prvi dve leti tako silovita, da so tovarne pokale po šivih, da bi zagotovile dovolj avtomobilov, kupci pa ste čakali tudi več kot pol leta na svojega lepotca. Pri novem so bojda na tak udar bolje pripravljeni, čeprav imajo seveda težjo nalogo, prepričati kupce, da so še vedno boljši od ostalih. Od štirinajstih ostalih ...

Druga generacija je zrasla praktično v vse smeri, le v višino je izgubila nekaj centimetrov. Dodatnih pet centimetrov dolžine se od zunaj niti ne opazi, se pa vidi, da je oblikovno avtomobil seveda zelo dozorel. Takšen križanec bi moral najbolje soditi na kakšno gozdno pot, pa je zelo prepričljiv tudi takrat, ko ga postavimo v mondeno okolje. Prav dobro izgleda, dejansko me spominja na prehodnika, le da so vse linije malce zbrusili in poskrbeli, da je celotna podoba modernejša. Že v prvi vožnji sem zapisal, da so želeli inženirji poudariti veliko majhnih izboljšav in ne le ene ali dveh velikih. V kupcih povzročiti, da bodo pri podrobnem pregledu avtomobila večkrat izustili 'uau', namesto le enega velikega 'uaaaaaaau'.

Znotraj je zgodba podobna, ob prvem pogledu se vam od modernizacije ne bo zavrtelo v glavi, boste pa počasi opazili, da so izboljšali prav vse elemente. Seveda je za začetek več že prostora, v prtljažniku za nekaj deset litrov, a ta še vedno ni posebej prostoren, ker je kljub dvojnemu dnu vseeno dokaj plitek, za potnike pa ga je več pri kolenih. Bolj pomembno se mi zdi, da je vse skupaj bolje izdelano in bolj moderno. Plastika je po večini mehka, zato se mi je zdelo precej nenavadno, da je ravno pred voznikovimi koleni trda, sicer pa je notranjost lepo izdelana. V primeru testnega avtomobila, ki je bil še dodobra založen z opremo, je notranjost sploh delovala bogato. Najbolj dobrodošel se mi zdi 7-palčni zaslon na sredinskem delu armaturne plošče, na katerem se vsaj normalno vidi sliko, ki jo ponudijo kamere s 360-stopinjskim pogledom okoli vozila. Prejšnji zaslon je bil za to premajhen, prav tako je večji zaslon dobrodošel še pri prikazovanju navigacije in ostalih podatkov. Pa tudi sicer je stikal malo in je zato vse skupaj pregledno.

Qashqaiu so namenili še kopico tehničnih dodatkov, ki skrbijo za varnost in udobje, zato je tudi med merilniki velik zaslon, na katerem lahko s slednjimi upravljamo. Denimo z opozorilnikom pred vozili v mrtvem kotu, pa z opozorilnikom pred naletom, pa s tistim, ki nas opozori, če nenamerno zapeljemo preko svojega pasu. Vsi skupaj spadajo v paket driver assist, ki stane dobrih 550 evrov in ga priporočam. Priporočam pa tudi led žaromete s samodejnim prilagajanjem dolgega in kratkega snopa. Delujejo resnično vrhunsko. Krmilnemu mehanizmu lahko celo nastavljamo trdoto, kar se mi zdi zanimiva, čeprav ne posebej uporabna funkcija. Težje premikanje namreč ne doda bistveno k športnosti, ker je občutek nekoliko umeten.

Ne glede na to, kako bo trdota nastavljena, pa bodo vozne lastnosti prijetne. A le v primeru, da boste vzeli manjša platišča in ne 19-palčnih, kakršna je imel testni qashqai. Seveda z njimi izgleda nastopaško in četudi zanemarim dejstvo, da so tako velike pnevmatike tudi pregrešno drage, ne morem zanemariti dejstva, da je z njimi avtomobil pretrd. Ta nastopaška fama mi pri križancih nikoli ni bila jasna, ker že tako pogosto preslabo blažijo krajše neravnine, s takšnimi platišči pa še slabše. Vzemite manjša in ne glejte le na to, kako bo avtomobil izgledal, bo veliko bolj udoben. Z izjemo pretresanja na slabih podlagah je v vožnji suveren in se lepo pelje.

Sicer pa smo tokrat preizkusili različico s sprednjim pogonom, ki jo je poganjal trenutno najmočnejši motor v ponudbi. 1,6-litrski turbodizelski agregat s slabimi sto kilovati moči. V bistvu je motor prav super in se je že večkrat izkazal. Razen v najnižjih vrtljajih, kjer je malo anemičen, prav lepo potegne, ni robat in po preračunanju porabe, ki se je zaključila pri dobrih sedmih litrih (potovalni računalnik je kazal dobrega pol litra manj), tudi zadovoljivo varčen.

Qashqai je torej spet zelo prepričljiv in bo nedvomno marsikateremu tekmecu nagnal strah v kosti, a s tako bogato opremo tudi ni več poceni. Prepričan sem, da je tudi manj opremljen prepričljiv, ker so že osnove dobre. S takšnim paketom opreme tekna in z nekaterimi dodatki je cena nanesla na slabih 31.000 EUR. Morda vam bo dovolj že malce manj opremljen, vsekakor pa še enkrat lahko priporočim paket driver assist. In manjša platišča!