Navidezna resničnost

Zakaj se čudim? Ker gre za navadno trivratno kombilimuzino z malo nižjo streho. Ampak bom pustil, da njihovi 'marketingarji' živijo v svojem svetu, sam pa se bom posvetil izključno tej različici i30, ki je že tretja v družini.

Ohranja dobre lastnosti petvratne kombilimuzine in karavana, od katerih je zadnji model prevzel tudi celoten pogonski sklop. Je pa videz spredaj bolj dinamičen zaradi malo spremenjene maske ter dnevnih luči v led tehnologiji, tu so še strešni spojler in 16-palčna platišča iz lahke litine, katere bo zaradi kromiranih obrob težko spregledati. Največja sprememba pa so seveda vrata. Občutno daljša so in s tem veliko bolj nerodna, ko parkirate kje na tesnem, pa še varnostni pas je veliko bolj nazaj, čeprav ima posebno držalo, ki vsaj malo pomaga, ko z roko segate nazaj. Tudi vzvratna preglednost je tukaj občutno slabša, torej nič novega za model z le tremi vrati. Zakaj bi si ga potem sploh želel? Ker pač lepše izgleda zunaj. Bolj dinamično, vsaj malo nastopaško, čeprav še zdaleč ne toliko, kot nekoč pravi model coupe, ki ga je danes sicer nasledil veloster.

Notranjost je veliko bolj zadržana in ni bila deležna sprememb, tako da je prostora glede na trivratno zasnovo dovolj, za boljši občutek pa bo poskrbela še steklena panoramska streha s strešnim oknom. Nasploh je počutje prijetno in trda plastika ne zmoti, ker je kvalitetno sestavljena skupaj, bolj jezi dolgčas, ker so tovrstni kupci vseeno malo bolj zahtevni in želijo vsaj kakšen presežek. Vožnja je predvsem udobna, zato vozniki, ki iščejo dinamiko, tu ne bodo nič našli. Kot prvo, imata sprednja sedeža premalo bočne opore, predvsem pa volanski mehanizem ne ponuja skoraj nobenega občutka o tem, kaj se dogaja z gnanima kolesoma spredaj. Celo tri stopnje lahko nastavite električnemu ojačevalniku pa boste vseeno ostali na suhem in posledično manj uživali v ovinkih kljub zveneči oznaki coupe, ki jo navadno vsaj malo povezujemo tudi z užitkom v vožnji.

1,6-litrski bencinski motor z 88 kilovati, torej 120 'konji', je v bistvu drugi najmočnejši v ponudbi pa ga kljub temu ne razganja od moči. i30 je le avtomobil s spodnjega dela cenovne lestvice, zato je tudi ponudba motorjev temu primerna, kar ni slabo. Ker je atmosferski, dobro zaživi šele pri visokih vrtljajih, zato je lahko hitro precej glasen. Dobra lastnost je, da se rad vrti in da je kar odziven, čeprav bo večina voznikov rekla, da je prešibek. V resnici je dovolj zmogljiv, nostalgičnim voznikom, ki imajo radi delo z ročico menjalnika, bo takoj všeč. Ima pa ravno menjalnik, ki sicer kar lepo teče, slabo lastnost, da je kljub šestim prestavam zadnja prekratko izračunana, tako da je na avtocesti enostavno preveč hrupa. Pa tudi poraba z osmimi litri ni majhna.

i30 'kvazi-kupe' zato voznikom, ki želijo dinamiko, ne bo prinesel prav nič dinamičnega. Kar se vožnje tiče. Zato pa je videz tisti, ki lahko za zmeren denar prepriča marsikoga. Govorim o osnovnem modelu, ki stane s popustom dobrih 13 tisoč evrov, tale pa je že okoli 18, tako da dvakrat premislite, če jih je vreden.