Petica za šestico

Dandanes trdijo, da lahko bencinske motorje v prihodnjih letih glede učinkovitosti izboljšamo še za okoli 35 odstotkov, dizelske pa le malenkost manj. In to kljub dejstvu, da je od trditev izpred nekaj let napredek že precej poskočil. Lep dokaz za to je Mazda in njena tehnologija skyactiv, ki smo jo prvič lahko preizkusili pri modelu CX-5, sedaj pa jo z zanimivo nadgradnjo ponuja še mazda6. Pri tem avtomobilu pa ni zanimiv le skyactiv, ker gre za popolnoma novo generacijo, pri kateri se že na daleč vidi, da z idejami niso varčevali.

Če je mazda6 doslej veljala za nekoliko bolj zadržano, a vzdržljivo sopotnico z dobrimi voznimi lastnostmi, to sedaj ni več. Oziroma ni več le to, ampak nadgradnja tega. Njene linije niso več zadržane, avtomobil je lep in eleganten, izžareva bistveno več samozavesti, če to avtomobil sploh lahko izžareva. V takšni barvi ga bo opazil vsak mimoidoči, je pa zanimivo, da se mi ne zdi nastopaški in vsiljiv, pa čeprav deluje bistveno dražje, kot je v resnici. Nevoščljivim slovenskim sosedom boste sicer gotovo morali razlagati, da ne stane petdeset ali več tisočakov, ker izgleda že tako, ampak se mi zdi, da ne boste delovali naduto, ko se boste z njim vozili. Res dobro izgleda in to je šele prvi adut.

Moram priznati, da sem podoben preskok in oblikovno svobodo pričakoval tudi znotraj, kjer pa je ni. Notranjost je namreč povsem prekopirana iz modela CX-5, kar sicer ne pomeni, da je slaba, le posebej domiselna se mi ne zdi, kar je škoda, saj je na novi šestici razen tega domiselno prav vse. Skratka, notranjost. Uporabna in pregledna, nimam veliko pripomb. Nekatera stikala so malenkost bolj robustna, ker očitno morajo biti, da se ne bodo obrabila prej kot po nekaj sto tisoč prevoženih kilometrih. Sedi se odlično, sploh v teh sedežih s perforiranim usnjem, ker je avtomobil dolg skoraj 4,9 metra, je logično, da je tudi zadaj dovolj prostora. Kot se za pravo limuzino tudi spodobi. Le dve opazki imam, prva je digitalna ura, ki očitno ostaja eden tistih Mazdinih zaščitnih znakov, ki spominja na devetdeseta leta, druga pa je za uporabo prezahtevna in neintuitivna navigacijska naprava. Pa morda bo koga zmotila še manj kvalitetno izdelana plastika na sredinskem grebenu med sedežema spredaj, ker se dokaj neugledno premika, če se je dotikate.

Zame avtomobil še ni dober, če je lep, ampak mora pokazati še bistveno več. Torej: mora se tudi dobro peljati, kar ne pomeni, da je zato trd in neusmiljen v zavojih, ampak, da je komunikativen in vliva dober občutek. Šestica to obvlada, kar sem pravzaprav tudi pričakoval. Mazde se nasploh vedno lepo peljejo in tudi novinka je na tem področju zelo suverena. Se vidi, da so podvozje očitno pilili skupaj s Fordom. Šestica je radodarna s podatki o dogajanju pod kolesi, zato se je z njo prav prijetno peljati, lahko tudi hitreje. Ker gre za limuzino, vam povem, da se pelje lepo in celo testna na devetnajstpalčnih pnevmatikah ni bila pretrda, kar je pravi dosežek. Avtomobili običajno pri tako velikih pnevmatikah ne marajo niti najmanjših grbin, šestica pa jih prav lepo prežveči in izpljune, brez posebnih udarcev v hrbtenice potnikov. Le občasno se mi je zdelo podvozje preglasno, na kakšni luknjasti cesti. Tudi če se boste zapeljali hitreje, bo suverena. Seveda bo ob pretiravanju najprej protestiral nos vozila, ampak je oprijem na visoki stopnji. Eden boljših avtomobilov v segmentu glede dinamičnih karakteristik, če vas mika tudi to, obenem pa krasna in udobna avtocestna križarka.

Potem pa motor in menjalnik. CD175 pove, da motor ponuja natanko toliko konjskih moči. Dovolj v vseh razmerah, ker je navora vedno veliko, je pa res, da sem glede na številko pričakoval še boljše zmogljivosti. Dejstvo je, da jih precej 'pobere' samodejni menjalnik, ki je v limuzinah tega segmenta pogosto zaželjen, se pa pozna, da zahteva nekaj davka. Prestavlja uglajeno in povprečno hitro, precej hitreje v ročnem načinu. Skupek je zadovoljiv, bolj prepričljiv pa bi bil motor v kombinaciji z ročnim menjalnikom. Navdušilo vas bo, da je živahen že pri nizkih vrtljajih, da se celo rad zavrti, le posebej varčen ni, zlasti ob tehnologiji, s kakršno je podprt. Dobrih sedem litrov testne porabe je povprečen rezultat.

Nova mazda6 s tehnologijo skyactiv prinaša novost. Kondenzator in baterije, kar pomeni, da gre za neke vrste mikro-hibrid, kjer elektrika nikoli ne poganja koles in le skrbi za napajanje porabnikov. Ker je baterij zelo malo in ne bi mogle shraniti vse energije, ki nastaja ob zaviranju, to v prvi fazi počne kondenzator. Ta lahko hitro sprejme velike količine energije, je pa ne zmore za dolgo shraniti, zato gre del naprej v baterije, del pa neposredno k porabnikom. Zadeva deluje odlično, zato se lahko na semaforju avtomobil s pomočjo sistema start&stop ugasne, pa klimatska naprava in ostalo še vedno deluje brez razlike. Obenem je manjša poraba goriva, ker za celotno napajanje naprav skrbijo baterije in kondenzator. In ravno zato sem pričakoval, da bo poraba govriva pohvalna, je pa zgolj povprečna.

Je pa dejansko pohvalna cena avtomobila. Takšen z najbogatejšim paketom opreme, usnjem na sedežih in navigacijsko napravo ter zmogljivim dizelskim motorjem in samodejnim menjalnikom stane okoli 35.000 EUR. Malo, glede na prostornost in glede na premijski izgled, zato se prihoda nove šestice lahko bojijo celo mnogo dražji predstavniki bolj eminentnih znamk. Kot celota je mazda6 namreč eden najboljših avtomobilov v svojem segmentu.