Stavi na čustva

In napredek na prav vseh področjih se seveda pozna tudi pri ceni, ker točno takšen i30 s skoraj vso opremo stane že dobrih 18 tisoč evrov in to ni praktično nič ceneje od konkurence. Zato sem lahko do teh avtomobilov že precej bolj kritičen. Ampak ni panike, ker ni s tem avtom prav nič zelo narobe. Mene osebno najbolj zmoti zelo nenatančen volan, ki zahteva stalne popravke smeri in na katerem kljub trem nastavitvam trdote servo-mehanizma ne čutite nič. Tudi pri nastavitvi sport, ki je daleč od česa dinamičnega, ne, tako da ne vidim čisto nobene potrebe po tistem gumbu na volanu. Niti podvozje še ni doraslo nemški konkurenci, ker se i30 včasih obnaša malo nemirno. Ni tako suveren kot kakšen ford focus, ko sredi ovinka točno veste, kaj se dogaja s kolesi in koliko je še oprijema. i30 želi biti malo bolj dinamičen kot so bili hyundaiji doslej, vendar mu še ne uspeva, tako da se bo spet najbolje znašel v rokah umirjenih in verjetno posledično starejših voznikov.

Pri poglavju udobje se namreč odreže veliko bolje. Če so hitrostne zahteve v nekih normalnih okvirih, se pelje prav prijetno in tiho, vzmetenje sicer glasno, a učinkovito blaži cestne anomalije, če bi šlo kaj narobe, pa se tudi ESP dovolj hitro vmeša in skuša popraviti kakšno voznikovo napako. In ko začnete na tega hyundaija gledati s takšnimi zahtevami, se vam zelo hitro priljubi. Izdelava je zelo spodobna, materiali nadpovprečni, tudi gumbi so večinoma tam, kjer jih želite, in volan ima po novem lepši spodnji prečki, da gumbi na njih ne izgledajo več tako kičasto. Še bolj veseli prostor za potnike, tudi zadaj se da normalno sedeti in v 378-litrski prtljažnik gre zaradi oblike tudi kaj več kot le nujne potrebščine, četudi ni rekorder po prostornini. S 4,3 metra dolžine je ravno nekje v povprečju razreda, tako da gre verjetno brez težav v vsako garažo, kar je danes tudi že pomemben podatek, ker so vsi moderni avtomobili tako zrasli. Še to boste vozniki zelo cenili, da ima kar nekaj uporabnih odlagalnih mest spredaj, ki jih tako pogrešamo v veliko večjih avtomobilih.

Privlačna oblika je nastala v evropskem oblikovalskem studiu, tako kot praktično celoten avtomobil. Celo izdelan je v Evropi, zato Hyundai res pričakuje, da bo uspešen na tem trgu. In ker je trend imeti dnevne luči v led tehniki, jih ima seveda tudi i30. Z njimi je dejansko prepoznaven in vzbudi pozornost na cesti, kar je lahko za morebitne kupce le velik plus. Celo zadaj so mu uspeli z zanimivo obliko luči in šipe ustvariti podobo, ki daje v bistvu zelo dinamičen občutek. Kot da bi šlo za kaj več, v resnici pa se pod motornim pokrovom skriva 'le' 1,6-litrski bencinski motor.

In ta je čisto spodobna izbira. Nič posebnega v bistvu. Porabi zmerno veliko – štirje smo šli na pot z zelo veliko prtljage in je bila poraba 7,7 litra na 100 kilometrov. V kakšen avtocestni klanec ga hitro zmanjka in je potrebno iz šeste prestaviti v peto ali celo četrto, kar pomeni malo več hrupa v kabini, sicer pa je motor miren in tih. Ne mara priganjanja v visoke vrtljaje, ker je ustvarjen za karseda varčno vožnjo, zato dovoli za bencinski motor še do pred kratkim prenizke vrtljaje in dobro izračunana prestavna razmerja pri tem pomagajo. Zato ni več filozofiranja; če vam je oblika všeč in vozne lastnosti ter najsodobnejša oprema niso najpomembnejše lastnosti vašega avtomobila, se vsaj zapeljite z njim. Tukaj ne gre več za izbiro zaradi cene, ker dejansko ni poceni, ampak že bolj za čustva. Ja, svet se spreminja.