Gibanje na mestu

Kljub vsemu smo na primeru fieste in ka videli, da se inženirji lahko bolj potrudijo, če le hočejo. Po drugi strani so kupci focusa po večini starejšega letnika od ciljne populacije fieste ali ka, zato mu bolj pritajen dizajn, z nekaj bolj subtilnimi potegi kinetičnega čopiča, res lepo pristoji. Luči se zdijo kot par zašiljenih sulic, ki prežijo na sovražnika izza grajskega obzidja, napihnjen pokrov motorja navidez straši z nesluteno konjažo, zadek pa krasijo luči, ki se zdijo sveže kot prve jutranje žemljice izpod rok lokalnega peka.

Notranjost brez problemov drži korak z zunanjostjo. Čeprav so uporabljeni materiali ceneni, so na pogled in otip prijetni. Kot smo od Forda že vajeni, se zatika bolj kot ne pri končni obdelavi, ki ni na nivoju nemške renomirane preciznosti. Plastika precej poka, v testnem vozilu pa sta se ob močnejšem prijemu v prazno premikala tudi volan in voznikov sedež. Škoda, sicer si notranjost zasluži vse pohvale. Prostora je dovolj spredaj in zadaj, sedišče za velikim volanom pa je nastavljeno (pre)visoko.

Izdelki ameriškega Forda so znani kot izredno lepo vodljivi in tudi v primeru testnega focusa ni nič drugače. Karkoli mu 'vržete' pod kolesa, bo focus svoje delo še naprej opravljalo popolno. Pravzaprav slednjemu ne morem očitati prav ničesar. Lagodno nedeljsko križarjenje tako ali tako dobro opravi vsak moderen izdelek avtomobilske industrije. Prave razlike se poznajo, ko iz vozila izstopi še zadnji član 'familije', 'foter' pa se na hitro spomni, da je na klopi v parku nekaj pozabil in odpeljal po najbolj zaviti cesti. Res, da krmiljenje ni tako obteženo, kot bi si za športno vožnjo želeli, in da bi lahko bilo podvozje v tem primeru še trše, zavore pa bi se lahko ponašale še z nekaj več ugriza. Za ljudi s takšnim načinom razmišljanja pri Fordu seveda ponujajo bolj strupeni verziji svojega focusa, ST in RS. Za tiste, ki po vikendaškem norenju, v ponedeljek zjutraj, pred jutranjo kavico, najprej odpeljejo svoj podmladek v šolo in pri parkiranju res ne potrebujejo cementnega volana ali podvozja, pa se civilni focus zdi zadetek v polno.

Dvolitrski dizelski agregat in dvosklopčni robotizirani menjalnik delujeta usklajeno, čeprav zadnji, sploh ob naglem pospeševanju, deluje počasi. Če za volanom ni talentiran varčen voznik, nista ravno racionalna z nafto, pa tudi za vse vajene varčne vožnje je deklarirana kombinirana poraba 5,5 litra bolj kot ne utopija. Ko je kompozicija enkrat v teku, je zlepa ne zmoti nič. Agregat vleče zvezno in neboleče, stopalka za plin je lepo odzivna, vse skupaj kot že rečeno kvari samo na trenutke prepočasen menjalnik, ker smo od konkurence vajeni bliskovitega prestavljanja. V ročnem načinu je prestavljanje malo hitrejše, tudi ob speljevanju ne cuka preveč, med običajno vožnjo pa avtomatika tako ali tako deluje dovolj hitro in zanesljivo.

Ford focus je na cesti vsaj tako pogost kot fikus na pisarniških mizah. Čeprav se bo nezaznavno odpeljal mimo vas, ker jih je že tako veliko na cesti, se vam s svojo obliko ne bo vtisnil v spomin. Če pozabite na slabšo obdelavo, v njegov prid govorijo druge postavke. Največji argument za nakup je vsekakor nizka cena, odlična vodljivost in zmerna poraba, konec koncev pa tudi prijeten dizajn.