Po evropskem okusu

V deželah, kjer vozniki na cesto gledajo skozi poševne oči, so v cruzovem segmentu limuzine izjemno priljubljene. Konec koncev tudi v Ameriki in zato je Chevrolet cruza najprej ponudil v takšni obliki. V Evropi precej previdno in verjetno ne s posebej velikimi pričakovanji, a rezultat je bil povsem drugačen. Kupci ste cruza zaradi ugodne cene pograbili in dobili dober paket, še več pa bi ga izbralo, če bi imeli na voljo kombilimuzinsko različico. Zato jo Chevrolet sedaj že nekaj časa tudi ponuja in je bolj uporabna in z večjo odprtino prtljažnika pa četudi morda ne tako oblikovno uglajena kot limuzina.

Avtomobil je praktično v vseh pogledih enak limuzini, le zadek je drugačen in za moj okus tudi manj privlačen, morda zaradi nenavadno poševnega zadnjega stekla. A bi vseeno izbral ravno kombilimuzino, ker mi uporabnost avtomobila pomeni več od samega izgleda. Prostornina prtljažnika je za segment povprečna, kar v praksi pomeni, da bo tudi za dopustniško kramo dovolj prostora, če seveda dopust jemljete kot dopust in ne kot evakuacijo celotne hiše ...

Takšen cruze je seveda malenkost krajši od limuzine, kar se bo pozalo pri parkiranju, na oddelku voznih lastnosti pa sta praktično enaka. To pomeni, da je avtomobil precej mehak in udoben, pri hitreje odpeljanih zavojih se tudi malce bolj nagiba, sprednji del podvozja pa včasih dokaj glasno premaga slabo podlago. Lega je za segment dobra, prav hitro pa se ne boste vozili zaradi nekomunikativnega krmilnega mehanizma, kar smo pri tej znamki grajali praktično vsakič. Volan je prelahkoten in ne nudi dovolj informacij o oprijemu, česar pri normalni vožnji ne boste opazili, pri hitrejši pa.

Potem je tu še 1,8-litrski bencinski motor, ki mu bolj kot dirkaško priganjanje ustreza normalna vožnja. Na testu je porabil slabih osem litrov na sto kilometrov, pri čemer je bila glavnina vožnje opravljene na avtocesti, kar je dejansko pričakovan rezultat. Če delate veliko kilometrov, raje izberite dizla.

Pa počutje v notranjosti? Povsem v redu. Večina plastik na armaturni plošči je trdih, a tkanina na precej mestih lepo poživi notranjost. Prostora je dovolj, stikala so smiselno razporejena in jih ni preveč, mene osebno je motil le vrtljiv gumb za nastavljanje temperature, ki sem ga z desno nogo ves čas nevede premikal in hladil notranjost.

V takšnem bogatem paketu opreme je tudi dodatkov dovolj; od klimatske naprave, sistema ESP, šestih zračnih blazin in parkirnih senzorjev pa še kaj bi se našlo. To pomeni, da prav veliko ne boste pogrešali in če v ozir vzamete še ceno – dobrih 17.000 evrov – za ta znesek dobite lep kos avtomobila.