V napad

Le redkokdo bo v znamki prepoznal še kakšen drug model in vedel, da imajo tudi enoprostorce, limuzine in terenska vozila. Kar seveda ni dobro. Dragi, požrešni in agresivni modeli sicer dodajo k prepoznavnosti, ne pomenijo pa velikih prodajnih številk in zaslužka, zato je pomembno, da je taista prepoznavnost usmerjena še drugam. Mitsubishi je zato z modelom ASX zaplaval med morske pse, med druščino zelo uspešnih tekmecev, ki jim vsekakor ni lahko konkurirati. Najtežje je seveda zaradi nissana qashqai, ki je po vseh teh letih prodaje še vedno zaželen bolj kot vroče žemljice. Potem so tu še škoda yeti, malce cenejša dacia duster in veliko ostalih, vseh željnih odtegniti svoj kos pogače.

Da ASX-a v množici ostalih ne boste spregledali, skrbi zajeten sprednji del, ki spominja na gobec morskega psa oziroma na prav takšen sprednji del lancerja evolution. In to je dobro, zunanjost mora privabljati asociacije, zlasti na domače proizvode. Na večjega outlanderja, na osnovi katerega tudi stoji, pa spominja notranjost. Barvno malce dolgočasna in umirjena ter iz trde plastike. V tem segmentu posebej specialne notranjosti niti ne gre pričakovati, ker je ne ponuja noben tekmec, a malce bolj živahna bi lahko vseeno bila. Sedi se dobro, zlasti, ker je volan lepo pokončen, sedeža pa udobna. Prijetno me je presenetila velikost prtljažnega prostora, predvsem njegova uporabnost.

Področij, kjer ASX izstopa, ni veliko, pravzaprav jih sploh ni, je pa kot celota vseeno simpatičen avtomobil. Pelje se povsem solidno, občutek na volanu je dober, za prostor pa smo že ugotovili, da ga je dovolj. Ker se večina kupcev vozil tega segmenta po terenu niti ne vozi, je takšen ASX z le sprednjim pogonom zanje prava alternativa. Štirikolesno gnan bi prav prišel le v slabih pogojih na cesti, torej le nekajkrat letno, kar še ni razlog za nakup. Razen seveda, če ste pogosto na makadamu in drugih slabih podlagah. Vsekakor boste bolj cenili večjo oddaljenost od tal, zaradi katere lahko brez skrbi preplezate pločnik. In to je tudi eden od razlogov, zakaj so takšni majhni športni terenci tako priljubljeni. So malce bolj robustni in se v njih sedi malce višje, obenem pa niso težaški, okorni in zahtevni.

Vedno zagovarjam, da je avtomobil lahko povsem drugačen, če je polno opremljen. V lepi barvi, z vsemi dodatki in velikimi zasloni namreč izgleda povsem nasprotno od osnovne izvedbe. Testni avtomobil z opremo invite stane 24.000 evrov in še zdaleč ni najbogateje opremljen, a veliko stvari ne pogrešam. Celo panoramsko streho ima in sistem start&stop, ki izklaplja motor na semaforju. Bi pa sam nedvomno izbral bolj živo barvo.

Bencinski motor premore le 1,6 litra prostornine in mu ne pomaga turbinski polnilnik, zato moči ni veliko. 86 kilovatov in le 145 Nm moči pomeni, da ga je treba pogosto priganjati. Ker ima le 5-stopenjski menjalnik, je posledično hrupa v kabini več, kot sem pričakoval, na avtocesti pa je ta kombinacija enostavno preglasna. O dizelskem agregatu bi razmišljal prav zaradi manjše hrupnosti, pa čeprav me je tokrat poraba pozitivno presenetila. Pričakoval sem vsaj dva litra večjo, ker ASX konec koncev ni najzglednejši primerek aerodinamike, pa sem se vseeno vozil s sedmimi litri.