Opel je pripravljen

2018 Opel X-Champs

Avtor prispevka: Matej Mihinjač

V naši ne tako oddaljeni avtomobilistični prihodnosti se obetajo velike spremembe. Jasno, elektrika trka na vrata, ampak preden bo pred vsako hišo in blokom parkiran električni avto, bomo skurili še kar nekaj litrov nafte in njenih derivatov.

Deli Natisni

Foto: Matej Mihinjač, Opel

13. 7. 2018 ob 6:00

Komentarjev: 0

Do ’revolucije’ je še kar nekaj let, zato se bodo proizvajalci toliko bolj trudili, da bi vse svoje že davno in pravkar razvite tehnologije čimdlje prodajali. Omejujejo jih trenutne, predvsem pa jih bodo prihajajoče regulative, ki bodo krive, da bo ’čiščenje’ izpušnih plinov vse dražje. Kupci seveda ne želimo, da bodo zato dražja tudi vozila, ampak glede na izjemno konkurenco na trgu dvomim, da bodo cene (pre)hitro rasle. Je pa že nekaj časa jasno, da bodo prav vsi proizvajalci v Evropi morali že čez dobro leto dni prestopiti prvo oviro, ki se imenuje WLTP.

Dobesedno bi kratico prevedli kot globalno usklajeni preizkusni postopek za lahka vozila.

Kaj je WLTP (Worldwide harmonised Light-duty vehicle Test Procedure), ste zastrigli z ušesi? Dobesedno bi kratico prevedli kot globalno usklajeni preizkusni postopek za lahka vozila. Svetovni forum za harmonizacijo regulativ pri vozilih pod okriljem Združenih narodov si je prizadeval za usklajen standard, po katerem bi dobili bolj realne rezultate izpustov in porabe goriva (energije) pri vozilih. Čeprav še vedno ne gre za idealno meritev, saj so številke še vedno prenizke v primerjavi s tistimi, ki jih dosegamo v realnosti, je vse skupaj postalo bistveno bolj pregledno in vsaj malo bližje tistemu, kar boste sami odčitali med merilniki, ko bo pisalo x litrov na 100 kilometrov.

Dejstvo je, da gre še vedno za laboratorijsko meritev, pri kateri so pospeševanja počasna in hitrosti samo v nekaj primerih velike, vseeno pa so v formulo za izračun vključili navade voznikov z vsega sveta in različne pakete opreme (nekateri močno povečajo maso, na porabo vpliva tudi velikost platišč …), prestavljanje pa je sedaj prilagojeno vsakemu motorju posebej in ni več vnaprej določeno število vrtljajev kot pri davno zastarelem in nerealnem NEDC (New European Driving Cycle).

Nekateri proizvajalci so se že zelo zgodaj začeli pripravljati na nov standard in ravno Opel je že junija leta 2016 z novo astro objavil podatke v skladu z novim ciklom WLTP. Danes imajo že skoraj 90 različic vozil, ki so s svojimi pogonskimi sklopi skladna z novimi predpisi, s čimer imajo določeno prednost na trgu, saj nekateri proizvajalci še capljajo zadaj. Kljub temu da bo nov emisijski standard Euro 6d v veljavo stopil šele leta 2020, bo že prihodnje leto v veljavi Euro 6d-temp, ki bo štiri mesece dovoljeval večje odstopanje pri meritvah (faktor 2,1), kasneje pa bo vse skupaj bistveno bolj strogo (faktor 1,5, nato 1,0).

Zanimivo, da sam emisijski standard Euro 6d ni v osnovi nič strožji, kot je bil Euro 6 ob uveljavitvi leta 2014, le nadzor bo zdaj končno strožji in bo vključeval tudi RDE (Real Driving Emissions). Proizvajalci so se kar dolgo borili proti novim standardom in se izgovarjali na ogromne stroške ter posledično višje cene vozil, po nekaj pretresih v avtomobilski industriji pa se zdi, da so zdaj vsi poslušno kot kužki pričeli z razvojem čistejših tehnologij in predvsem z vlaganjem v elektrifikacijo svojih vozil.

Opel bo prvo predstavil z modelom grandland X PHEV, ko bo leta 2020 na ceste zapeljal njihov prvi priključni hibrid. Zelo kmalu za njim bo pripeljala tudi električna corsa, do leta 2024 pa obljubljajo, da bo prav vsak njihov model s klasičnim motorjem na notranje izgorevanje na voljo tudi kot polno električno vozilo.

Takšni so načrti za prihodnost, sedanjost pa smo spoznali v Oplovi areni v Mainzu, kamor so pripeljali celotno paleto svojih modelov X, ki jih poganjajo novi motorji, skladni z Euro 6d-temp. Vsi modeli v družini X, trenutno so to trije - crossland X, mokka X in grandland X - so namreč v celoti zadostili normam za emisije Euro 6d-temp, ki stopijo v veljavo šele septembra 2019. Če začnem z dizelskimi, ki so očitno še vedno zelo priljubljeni in na katere tudi Opel stavi še nekaj naslednjih let zaradi ugodnih izpustov CO2 – nov je 1,5-litrski motor za crossland X in grandland X. Rešitev je aluminij, tako da sta glava in ohišje ročične gredi zdaj tudi iz tega lahkega materiala, po štirje ventili nad posameznim valjem pa se odpirajo z dvojno odmično gredjo.

Pri crosslandu X novi motor pridela 75 kW, torej 102 ’konja’, in ima serijsko sistem za izklapljanje motorja stop start, poraba po WLTP (zaradi zaveze EU pri pobiranju davkov še vedno prilagojena NEDC do konca leta 2020) pa je od 3,5 na odprti cesti do 4,7 litra na 100 kilometrov v mestu.

Grandland X bo imel seveda močnejšo verzijo motorja, torej 96 kW oziroma 130 ’konjev’, ker ima turbina tukaj variabilno geometrijo lopatic, poraba pa od 3,8 do 4,7 litra. Možno je naročiti tudi čisto novi osemstopenjski samodejni menjalnik, ki bo v praksi pri marsikaterem vozniku porabil celo manj goriva kot ročni, ker vidimo, da veliko voznikov enostavno premalo prestavlja, tukaj pa vse deluje lepo samo. Pohvalili so se, da je bolj miren pri speljevanju od starega s šestimi stopnjami, enakega pa lahko uporablja tudi novi vstopni motor, bencinski 1,2 turbo, ki ga že dobro poznamo iz nekaterih modelov skupine PSA. Seveda je tudi ta posodobljen in ima sedaj filter saj GPF, ja, tudi bencinarji jih imajo po novem, le da tukaj ne duši motorja in mu s tem zmanjšuje moč, hkrati pa zaradi pasivne regeneracije ne potrebuje vzdrževanja. Poraba? Od 4,8 do 6,1, kar se ne sliši slabo.

Mokka X ima tudi nov vstopni motor, ki je zamenjal stari 1,6-litrski atmosferski; po novem je to bencinski 1,4 turbo z 88 kW, torej 120 ’konji’, porabo pa od 5,5 do 8,1 litra na 100 kilometrov. Vsi motorji so pri mokki zdaj turbo, da zadostijo novim zahtevam. Insignia je že od lani prilagojena WLTP, za ostale modele pa so predstavili še nekaj novosti, kot je na primer nov ročni 6-stopenjski menjalnik, ki je kar 10 kilogramov lažji, 2 kilograma je lažji tudi prej omenjeni novi 8-stopenjski samodejni menjalnik, grandland X pa poleg novega dizelskega 2,0 D s 130 kW (177 KM), ki smo ga že preizkusili, kmalu dobi še turbobencinski 1,6 s 132 kW (180 KM). In ker vem, da vas zanima: Opel je za celotno skupino PSA že začel z razvojem čisto novega 4-valjnika puretech (1,6 litra, turbo, neposredni vbrizg goriva), ki ga bodo predstavili v roku štirih let in naj bi bil tisti motor, ki bo osnova za vse bodoče hibridne modele.

Proizvajalci bodo seveda najlažje zbili emisije z uvedbo elektrificiranih modelov, zato ni več prav nobene debate o tem, kakšna bo prihodnost. Očitno električna in v znamenju črke X.