Opel insignia GSi

Mednarodna premiera

Avtor prispevka: Anže Jereb

Se spominjate Oplovih vozil z oznako GSi? Tiste, ki se je prvič pojavila že leta 1983 z modelom kadett, potem zajela precejšen del flote, izginila pa pred točno dvajsetimi leti. No, sedaj se je vrnila …

Deli Natisni

Foto: Anže Jereb, Opel

2. 3. 2018 ob 7:00

Komentarjev: 0

Preden sem se usedel v insignio, ki je kot prva ponovno prejela oznako GSi, mimogrede, kmalu pride na ceste še corsa GSi in pozneje še nekateri ostali modeli, sem se spomnil na tiste čase, ko so imele bolj nabrite verzije Oplovih modelov strašne težave s podkrmiljenjem. In hitra vožnja ni bila nič drugega kot čakanje, kdaj boš v zavoju usekal naravnost ven. Ti časi sploh niso tako daleč nazaj, le kakšnih osem let nazaj.

Potem so Oplovi inženirji še enkrat zajeli sapo in se malo spravili v red, eden od sadežev bolj temeljitega razmišljanja pa je bila tale insignia OPC s štirikolesnim pogonom. Mnogo boljša, na našem testu po prelazih nad Livignom se je kar dobro obnesla, vseeno pa je bila z maso vlačilca pretežka za res pravo uživanje.

Nova insignia je bistveno lažja, zajetnih 160 kilogramov.

Nova insignia je bistveno lažja, zajetnih 160 kilogramov, če sem natančen, in to sploh ni zanemarljivo. Kot tudi ni zanemarljiva oznaka GSi. Jaz se še vedno dobro spomnim astre GSi, ki je bila z dvolitrskim bencinskim motorjem in 150 ’konjički’ takrat moj sanjski avto. Pravi strah in trepet cest, he he. No, vsaj za nas, mulce …

Da dobro izgleda, še posebej v takšni napadalni rdeči barvi, je jasno. Vem pa, da vas bolj zanima, kako se pelje. Podatki pravijo takole: na slovitem Nordschleife je za 12 sekund hitrejša od prejšnje z oznako OPC, čeprav je bila tista celo močnejša. Od navadne je centimeter nižja, stoji na 20-palčnih platiščih, za zaviranje skrbijo zavore Brembo in vzmetenje je seveda občutno bolj čvrsto. Zato je jasno, da ob vsem skupaj zelo lepo sledi ukazom.

Ne zdi se mi pretrda, to je pomembno, ker se tisti bolj uglajeni in zahtevni kupci sicer ne bi želeli odločati zanjo. Med različnimi voznimi programi lahko izbirate in v načinu sport podvozje otrdi, motor postane odzivnejši, krmiljenje pa bolj direktno. Da bo vse pod nadzorom, skrbijo še odlični sedeži, zlasti sprednja dva, ki so ju posebej razvili za GSi. Fenomenalna sta in lepo objameta hrbet, vsak tehta le 26 kilogramov, kar je celo manj od mase sedeža v corsi OPC, pa čeprav je tisti ročno pomičen, tega pa poganjajo motorčki in ponuja celo masažo.

ESP oziroma ESC po Oplovo je mogoče povsem izključiti, čeprav se ob prevelikem kotu zdrsa potem vseeno 'zbudi' in pomaga rešiti nastalo godljo. Ampak kar dolgo počiva in dovoljuje precej igranja. Občutek na volanu je super in insignia sploh ne deluje okorno, prav lahkotna je in prijetna, lepo skriva maso in mere. Skratka, pravo nasprotje prejšnje OPC je. Nos lepo grabi, če kdaj malo uide zadek, pa tudi ne bo hudega. Nasploh pa je lega zelo nevtralna in avto prav lepo čepi na cesti.

Tudi insignia ima dvolitrski motor.

Prej sem omenjal dvolitrski motor v stari astri GSi … tudi insignia ima dvolitrski motor. Pravzaprav dva, oba prisilno polnjena, a priporočam le turbobencinski. Ponuja 260 ’konjičkov’, to je 191 kilovatov, ob štirikolesnem pogonu pa pomeni, da stotico ugleda po 5,9 sekunde, predvsem pa se zaradi odlične trakcije odločno požene že z mesta in pospeševanja po občutku delujejo bolj surovo.

Zakaj ne priporočam še turbodizelske alternative? Ker v takšen avtomobil pač sodi zmogljiv bencinski stroj, sicer pa z dizelskim v tem primeru ni prav nič narobe. Ob dveh litrih prostornine in dveh turbopuhalih ponuja 210 'konj' in kar 480 Nm navora. V praksi je precej živahen, čeprav ga od moči ravno ne razganja, mu pa manjka prava zvočna nota. Bencinar je bistveno bolj zanimiv. V obeh primerih je menjalnik samodejni, osem stopenj ponuja in je večino časa super, ob res zahtevnih pospeševanjih pa se mi je zdel na trenutke prepočasen.

Tudi na stezo smo se zapeljali z insignio GSi, sicer je bilo mokro in zato za komponente manj naporno, ampak se je res dobro izkazala. Na dirkališčih se navadno hitro pokažejo slabosti takšnih ne ravno dirkaških avtov, tam hitro opaziš, da je podvozje premehko in se avto preveč nagiba, da so zavore preslabotne za res ekstremne obremenitve, ampak insignia ni imela težav. Pohvalno. Predvsem pa ves čas lahkotno.

Cena? 34 'jurjev' za bencinsko limuzino in malo manj kot tri več za dizelsko. Evo, še en razlog za priporočilo bencinske različice, za razliko v nabavni ceni se boste kar nekaj let brezskrbno vozili naokoli. Zdaj pa hitro razbit prašička in vzet vse ven. Ali bi raje OPC? Sumim, da bo tudi ta kmalu ugledal luč sveta.