Po testu in naših ocenah pa so ugotovili, kaj je pomembno in v čem mora avtomobil izstopati. Zaposlili so svoje najboljše strokovnjake in predstavili C-HR! Tako lepo poetično ime si lahko zamislijo samo Japonci, ampak vedno je zadaj nek pomen, tokrat je to 'Coupe-High Rider'. Torej, povišan kupe. Pa čeprav ni, saj se na zadku skriva še en par vrat, zato jih je za kupe malce preveč, obenem pa C-HR za križanca sploh ni posebej visok, od tal je oddaljen le 15 centimetrov, hibrid še pol centimetra manj. Je pa opazen in to je pomembno. Kot kakšen Hulk, ki samo čaka, da bo eksplodiral, kar je dobro, križanca le redkokdo kupi zaradi prostornosti, prej zaradi opaznosti. No, s tem boste.
Če je pri večini predstavnikov atraktivna zunanjost povezana z bistveno bolj umirjeno notranjostjo, me je tukaj tudi ta navdušila. Sedi se precej športno zasidrano, pred voznikom je 8-palčni zaslon z drugo generacijo programja, med merilniki pa je še en z nekaj več kot štirimi palci. Prestavna ročica je blizu, položaj je vsekakor med najbolj športnimi. Z barvnimi dodatki armaturna plošča deluje zelo modno, je pa celotna notranjost precej temna. Me sicer ne preseneča, ker so želeli ustvariti športen občutek, ampak zaradi položno padajoče strehe in majhnih bočnih stekel sedenje zadaj deluje malce klavstrofobično. Je pa prostora vseeno veliko, sedi se dobro, prtljažnik pa je s 377 litri večji, kot sem pričakoval.
C-HR je deset centimetrov daljši od aurisa, da si boste lažje predstavljali, je pa to križanec, ki so ga pilili celo na Nürburgringu. Čeprav se mi v takšnem segmentu to zdi povsem nepotrebno, moram povedati, da se res lepo pelje. Precej čvrst je, ampak ne pretresa preveč, volan je neposreden, nagibanja je malo, precej dobro je vse skupaj. Resda so bile naše ceste lepo 'tlakovane' in nas nikjer ni posebej pretresalo, bo pa čvrsto blaženje najbrž kakšno grbino vseeno malce slabše pogoltnilo. Ampak za dobro lego se splača potrpeti, tudi preglednost vstran in nazaj je slaba, zato bo vzvratna kamera nujna.
Dva motorja sta na voljo, 1,2-litrski turbobencinski in hibridna izvedenka z 1,8-litrskim motorjem in elektromotorjem kot pri priusu. Prvi je na voljo s sprednjim pogonom in ročnim menjalnikom ter z brezstopenjskim CVT, ki pa je na voljo le v kombinaciji s štirikolesnim pogonom. Za točno takšnega se bo bojda odločila le peščica kupcev. Dve tretjini bosta pri nas posegli po hibridu, ki je na voljo le s sprednjim pogonom in brezstopenjskim menjalnikom CVT.
Pohvalim lahko še to, da je v vseh paketih opreme vključen skupek varnostnih elementov 'Toyota Safety Sense', torej aktivni tempomat, opozorilnik pred nenamerno menjavo pasu, opozorilnik pred trčenjem, ki sam zavira in prepozna celo pešce, pa sistem za prepoznavo znakov. Pravzaprav osnovna oprema izključuje aktivni tempomat, ostalo je zraven.
Očitno pri Volanu delamo tako dobre teste, da se po njih zgledujejo celo Japonci. Ali pa je nekdo iz naše skupine ocenjevalcev prodal podatke Toyoti, da je naredila avtomobil, ki bi na praktično vseh področjih takratnega testa blestel. Oziroma ne, C-HR je dejansko za tisto skupino prevelik, torej ima Toyota prostor še za enega. Predlagam ime M-HR. Mini High Rider!
Če vseeno nadaljujem resno, C-HR je že na voljo pri nas, osnovni z 1,2-litrskim motorjem stane 19.250 evrov, hibrid pa malce preko 24 tisočakov, a že v osnovi vsebuje za okoli dva tisoč EUR več opreme. C-enter je namreč paket, po katerem bo posegla polovica vseh kupcev.