Rolls-royce phantom in ghost EWB

Mednarodna premiera

Avtor prispevka: Matej Mihinjač

Na jugu Francije, ki še vedno slovi po krasnih plažah in zavitih cesticah, so premožni Angleži radi preživljali svoj prosti čas. Tudi Henry je imel tam svoji vili in je pozimi v letih 1911 do 1931 tja hodil delat, ne samo ležat pod borovce in srkat koktajl s svojim imenom, v katerem so med drugim 3 cl konjaka, pomarančni sok ter jajčni beljak.

Deli Natisni

Foto: Miha Kokalj

4. 5. 2015 ob 16:30

Komentarjev: 1

S celotno ekipo, ki jo je udobno pripeljal s sabo, ni ustvarjal avtomobilov, ampak nekaj več. Ne samo pleha z volanom nekje vmes in štirimi kolesi, ampak je v vse skupaj vložil toliko truda, da ima danes kup fanatičnih in zvestih kupcev, med katerimi je recimo eden rekel, da si ne more privoščiti ničesar manj. Ko vidite ogromni kromirani vstopnik za zrak, verjetno ni nobenega dvoma, za katero znamko gre. Na njem bi lahko pekel 10 steakov, tako ogromen, masiven in pompozen je, krasi pa ga nič manj kot famozna figurina 'spirit of ecstasy', o kateri smo se razpisali tukaj. To so elementi, ki še vedno skrbijo za takojšnjo prepoznavnost avtomobilov ene najbolj cenjenih znamk na svetu.

Če te nekdo vpraša, kaj voziš, in mu rečeš rolls-roycea, bo verjetno rabil nekaj sekund, da si čisto na novo ustvari mnenje o tebi. Takšna je moč rollsov in zato so njihovi lastniki posebni ljudje. Baje jih ima tudi kar nekaj Slovencev, ampak ne pri nas, verjetno več na Azurni obali in še kje, kjer z njimi niso tako vpadljivi, ker so jih ljudje skozi zgodovino enostavno bolj navajeni. Zanimivo je, kako bi ljudje gledali na pri nas zelo uspešnega menedžerja, ki bi se vozil v tako prestižnem avtomobilu. Verjetno bi bil stalno v njihovih zobeh, obran do kosti. Podobno velja tudi v večini Evrope, prav nič pa v Angliji, kjer Rolls-Royce kot svojo znamko seveda zelo spoštujejo in so nad takšnim menedžerskim vozilom v bistvu navdušeni in ne zavistni.

Oblika je v prvi vrsti tista, ki te pusti brez besed. Sodeč po nekih študijah si prvi vtis o človeku izdelamo v samo desetinki sekunde. In če vidimo človeka, ki stopi iz, recimo, phantoma, ne rabimo niti toliko časa. Sem preizkusil na lastni koži, ko sem se kje ustavil in so me mimoidoči gledali kot gledajo tiste umetniške slike, ki jih nihče ne razume. V bistvu so gledali, koga čakam, da ga zapeljem, ker si tako oblečen in še vedno dokaj mlad pač ne morem lastiti rollsa. Pri Rolls-Royceu se zavedajo, da je oblika tista, ki pušča vtis, zato gre v vsako linijo in čisto vsako podrobnost noro veliko truda. Povprečnemu Slovencu je težko razumeti, da je potrebno za takšen avto odšteti več kot pol milijona evrov. Phantom, ki je bil v tistem času moj, bi stal z oderuškimi domačimi dajatvami okoli 570 tisoč evrov (cena brez dajatev 382.550 EUR). Ampak teh vrednosti ne smemo gledati z razumom, ki pravi, da za ta denar dobimo 38 povprečnih cliov. Če si vzamete čas in se spustite v podrobnosti, prešlatate vsak tepih, trkate na vsako zaplato lesa, no, potem vam je hitro jasno, kje so zapravili toliko denarja že pri izdelavi.

Materiali so res prijetni, les je masiven, brez napakice, tepih je tako kosmat, da se najbolj spodobi na njem stati bos ali v finih copatih, ne pa v gležnjarjih, ki ne puščajo vode in imajo v podplatu zagozdene kamenčke. Izhodi za zrak so prav posebne sorte, seveda zelo funkcionalni, ampak spet tako komplicirano sestavljeni, da bi pri določenih avtomobilih z dna cenovne lestvice predstavljali že desetino vrednosti. Še vedno boste našli dežnik v vratih, po želji tudi hladilnik za pijačo med zadnjima sedežema, zavesice za intimno vzdušje in predvsem manj pogledov na gnado, ki se vozi zadaj, na stropu pa seveda vaše priljubljeno ozvezdje z neštetimi ledicami.

Sami še vedno pravijo, da so rollsi ročno izdelani, ampak šasijo so nehali na roke tolči že 25 let nazaj, še vedno pa je potrebnih 60 parov rok v angleškem Goodwoodu, od šivilj do lakircev, da nastane phantom.

Ampak tale spomenik avtomobilizmu se dejansko celo premika. Pa sploh ne počasi. Pred voznikom se zelo umirjeno trese 12 valjev, motor ima prostornino 6,75 litra, 460 'konjev' in 720 Nm navora, ampak vem, da te številke za tovrsten avtomobil niso tako pomembne. Še nedolgo nazaj so pri Rolls-Royceu na vprašanja o moči v svojih avtomobilih odgovarjali - dovolj. Vsi detajli, ki jih odkrivaš lep čas, se združijo v verjetno najbolj dramatičen serijsko avto samo za to, da se vam čeljust spusti čim nižje. Baje je v njem skupaj zmetanih 450 kosov usnja in verjetno tudi zato takšen kolos tehta več kot dve toni in pol. In to brez moje malenkosti, seveda!

Občutki med vožnjo? Kot da voziš luksuzen tank. Res, visoko se sedi, vse je izredno mehko, linije so odrezane naravnost, volan čisto tanek in se vrti kot pri kamionu, skratka, tole ni tipičen avto za voznika, ki uživa v hitrih ovinkih. Med snemanjem se je snemalec Miha prav smejal spredaj, ko me je gledal, kako se nagibam v phantomu v ovinku za njim in nekam prestrašeno gledam. No, strahu seveda ni bilo, prej začudenje, kako se lahko ta gmota tako udobno in tiho pelje tudi če malo bolj pritisnete na plin. S tako vožnjo bi bil lastnik na sedežu desno zadaj verjetno precej nezadovoljen.

Preden sem lahko potožil, da sam vseeno uživam v malo bolj vozniško nastrojenih avtomobilih, so mi elegantno zaprli usta s cenejšim modelom. Že za samo 229.275 evrov si lahko privoščite ghosta s podaljšano medosno razdaljo. Ko tej ceni prištejete še vso dodatno opremo testnega, cena zraste na 348.375 evrov, in ko ji prištejete še malenkost za našo mlado in kapitala potrebno državico, cena spet nanese na nekje 520 tisočakov, kar pa je vseeno 50 tisoč evrov manj od prejšnjega pa se bolje vozi, ima več prostora na zadnji klopi, je malo manj vpadljiv in bolj močan!

Pravijo, da je to avtomobil za tiste, ki se želijo enako časa voziti zadaj, kot tudi sami sedeti za volanom, zato so vozne lastnosti enako pomembne kot udobje. Ampak sem se med sedenjem na kravah, ki so se pasle brez bodečih žic, vseeno počutil kar pomembno, čeprav je bistveno nižji od phantoma. Čisto pa me je navdušila masaža. Ne klasična, za hrbet, ki je tudi tam, ampak tista za zadnjico, da se boste na cilj pripeljali z manj neželenimi oteklinami tam spodaj. Več kot 5 metrov in pol je dolg podaljšani ghost, kar se pozna, ko hočeš peljati v kakšni ozki ulici, kaj šele obrniti, ker res rabi toliko prostora kot tovornjak. Sem imel eno fino izkušnjo, ko sem se skoraj zagozdil v enem mestecu nekaj kilometrov bolj v notranjost Francije, kjer so bili ovinki 180-stopinjski, ampak tako majhni, da je ob obratu ghost zasedel celo cesto. No, pa so me malo počakali ostali vozniki. Trobil ni noben.

12-valjni motor je v ghostu 'samo' 6,6-litrski, vendar z dvema turbinama, s 570 'konji' in 780 Nm navora, kar pomeni, da je precej hiter. Je hiter, zelo! Še vedno velik, okoren, težak, ampak se neverjetno dobro drži ceste in je pričakovano požrešen. Dobrih 20 litrov na 100 kilometrov, kar je verjetno čisto normalno za voznika rollsa in kamiona. In prav na cesti, kjer sem se vozil v zadnjem delu svojega preizkusa, je pred veliko leti marširal Napoleon, tam so izumili sloviti parfum Chanel no. 5, tja so hodili dopustovat Pablo Picasso, kraljica Victoria s svojo 100-člansko spremljevalno ekipo, kralj Edvard sedmi in še marsikdo, ki bi bil danes primeren za takšen avto. In, kot sem na začetku rekel, na tistih cestah so se kalili čisto prvi rolls-roycei. Ja, vse te stvari in ljudje imajo nekaj skupnega. To, da ko pride karkoli ali kdorkoli od teh v bližino, vse utihne.