Ford C-max in S-max

C-maxa je Ford sedaj prenovil, sprememb je precej, a na oko je vidnih manj. Zunaj boste opazili aston martinovsko masko in lepše žaromete, znotraj pa delno spremejeno armaturno ploščo, ki je dobila velik zaslon iz focusa, boljši so materiali in okolje je nasploh prijetnejše. To smo hitro opazili. Malce so se bojda tudi poigrali z nastavitvami podvozja, zato naj bi bil avtomobil še bolj suveren v vožnji, a ne trši. Če gre dejansko za razliko, težko rečem, se pa C-max pelje zelo prepričljivo in prijetno.

Več je tehničnih sprememb, predvsem motorji so bili deležni posodobitev. Litrska turbobencinska trivaljnika ecoboost z močjo 74 kW (100 KM) in 92 kW (125 KM) ostajata, nov pa je 1,5-litrski štirivaljnik s 110 kW (150 KM) ali 134 kW (182 KM) moči. Preizkusil sem ga v šibkejši izvedenki in na kratki vožnji se mi je zdel uglajen in prijeten, predvsem pa dovolj zmogljiv. Med dizli je na izbiro pet motorjev, od 70 kW (95 KM) do 125 kW (170 KM), nov pa je tudi en bojda ekstra varčen motor s 77 kW (105 KM), ki bi naj pil samo 3,8 litra dizla na 100 prevoženih kilometrov.

Tokratna glavna Fordova novost je večji S-max. Nova generacija v merah ni zrasla, celo nekoliko nižja je, je pa oblikovno sodobnejša, prostorsko uporabnejša in tehnološko naprednejša. Tudi S-max je dobil atraktivnejšo masko, doplačilne led-luči znajo zasenčiti le del snopa, da ne zaslepijo prihajajočega vozila, okolica pa ostaja enako razsvetljena. Sedežev je sedem, od katerih se stranska v drugi vrsti po novem z enostavnim potegom lahko poklopita in potegneta naprej ter s tem zagotovita, da se mularija na zadnja dva sedeža ne bo več stežka kobacala.

Od leta 2006, ko je na ceste zapeljala prva generacija, je S-max prepričal že 400.000 kupcev, med katerimi se jih je 70 odstotkov ob nakupu odločilo za opremo titanium. In bojda so prav njihova mnenja in želje upoštevali tudi pri novi generaciji, ki je postala predvsem bolj praktična. Poleg tega, da sta sedaj stranska sedeža druge vrste lažje poklopna, lahko sedeže druge in tretje vrste s pritiskom na stikalo enostavno zložimo do povsem ravnega dna, prag vozila pa je po odprtju vrat bolj upognjen navznoter, da omogoča lažji vstop. Pri uporabnosti velja omeniti še senzor za odpiranje prtljažnih vrat, ki slednja odpre, ko lastnik s ključem v žepu le nežno brcne pod vozilo. Videno že pri kugi.

Znotraj si obetajte podobno konfiguracijo armaturne plošče, kot jo ponuja mondeo, torej velik zaslon na dotik, povezljivost preko sistema sync2 in kopico varnostnih sistemov: S-max zna sam parkirati, prepoznavati znake s hitrostnimi omejitvami, v mestih sam zavirati, opozori nas, če preti nevarnost trka; radarski tempomat samodejno prilagaja hitrost; sistem, ki spremlja črte voznega pasu, pa zna celo v pravo smer obrniti volan, če smo premalo pozorni. Za enostavnejšo vožnjo sedaj skrbi variabilni krmilni sistem, ki obračanje koles prilagaja hitrosti, preizkusili smo ga med slalomom, kjer je volan res potrebno zelo malo obrniti. Precej dobra stvar.

Predvsem pa si obetajte za ta razred odlične vozne lastnosti, S-max namreč še naprej ostaja vozniško verjetno najbolj prepričljiv enoprostornik, občutek za volanom je v vsakem primeru odličen. Pri močnejših dveh dizelskih agregatih sedaj lahko izberete še štirikolesni pogon – tudi ta prihaja iz kuge – sicer pa so praktično vsi motorji izboljšani ali pa povsem novi. Bencinska sta samo dva, manjši 1,5-litrski proizvede 118 kW (160 KM), večji 2,0-litrski pa 176 kW (240 KM). S slednjim sem se zapeljal in ne daje občutka tolikšne moči, je pa vsekakor zmogljiv in zgledno tih. Dizli so kar štirje, in sicer močni od 88 kW (120 KM) do 154 kW (210 KM), vsi pa so opremljeni s start/stop.