Na fotografijah je še vedno druga generacija cayenna, ki pa je tokrat prenovljen. Ne samo navzven, glavnino sprememb pravzaprav najdemo pod pokrovom ali pa znotraj. Malce so ga le pogladili in spredaj vstavili večje reže za zajem zraka, ker jih ob vsej tej moči zagotovo potrebuje, luči pa ponujajo podobno tehnologijo kot v macanu. Dvojni ksenon je serijski na manj brutalnih različicah, turbo pa ima serijsko že led-luči. In seveda so tudi zadaj led-diode, sama luč je ožja, nasploh pa se je cayenne oblikovno približal manjšemu in novejšemu macanu.
Pet motornih različic je na voljo, cayenne diesel, S diesel, cayenne S, turbo in S e-hybrid. Na premieri sem se želel zapeljati s slednjim, pa ga v floti še ni bilo, je pa po eni strani najbolj zanimiv, ker je tudi najbolj spremenjen. Trilitrskemu šestvaljniku pomaga elektromotor, ki ima sedaj dvakrat več moči. 70 kilovatov moči pride zgolj od elektromotorja, kar pomeni, da takšen cayenne lahko neslišno prevozi od 18 do 36 kilometrov, polnite ga preko običajne vtičnice, na elektriko pa gre največ 125 km/h. Sicer pa skupna moč 416 konjev pomeni, da z mesta do sto kilometrov na uro pospeši v vsega 5,9 sekunde.
Ker ni bil na voljo, sem izbral turba. Sicer menim, da je v avtomobilu takšnega tipa povsem dovolj trilitrski dizelski motor, ampak s tako omejeno ponudbo potem avtomobil ne bi bil dovolj ekskluziven. In turbo vsekakor je, mislim, koliko 2.100 kilogramov težkih avtomobilov, ki pospešijo do sto v samo 4,4 sekunde, pa poznate? Heh, v bistvu vam niti razložiti ne morem, kako hecen občutek te preplavi, ko se ta mali planet tako hitro premakne.
Za to poskrbi 382 kilovatov, oziroma 520 'konjev', ter 750 Nm navora in ob polnem popeševanju cayenne res konkretno sune. Osemvaljnik pa zabobni v značilnem tonu. Predvsem pa tudi komaj verjamem, da se lahko tako suvereno pelje skozi ovinke, bi morali imeti precej močan in lahek avtomobil, da bi mu lahko sledili. Še največja ovira pa je seveda velikost, na španskih cestah se je na trenutke cayenne zdel zelo glomazen. Ampak kljub silni moči ni prebrutalen ali težko obvladljiv, brez težav bi ga lahko zaupal manj veščemu vozniku in ne bi bilo bojazni, da se bo izstrelil v prvi jarek. No, po drugi strani je fascinantno tudi to, da se kljub cestni naravnanosti ne ustraši brezpotij. Smo se vozili po precej zahtevnem 'off-road' poligonu, pa je z vsako nalogo opravil brez težav. So mu namenili precej terenskih sposobnosti, čeprav pri Porscheju vedo, da štirikolesni pogon lastniki potrebujejo le, če vlečejo kakšen čoln ali počitniško prikolico oziroma gredo smučat. Ne pa za terensko zahtevne naloge, je predrag za uničevanje po blatu in kamenju.
Ampak tisti z denarjem imajo te avtomobile radi, ker so obenem uglajeni, znotraj res ničesar ne manjka, sedeži so vrhunski in okolje tudi, Porsche te stvari res obvlada. Prostora je veliko in ker potniki sedijo visoko, je tudi preglednost dobra, v bistvu nimam nobene pripombe, razen te, da se mi zdijo pač takšni avtomobili povsem nepotrebni. Kot skupek vsega pa je cayenne zelo prepričljiv. Z nastavljivim blaženjem je lahko neverjeten potovalnik, po pritisku na stikalo sport ali pa sport plus pa pravi brutalnež. In oddaljenost od tal lahko nastavljate, če se slučajno znajdete na kakšnem zahtevnem brezpotju, prav tam pa vam bo pri vožnji pomagala še armada elektronskih pripomočkov.
Porabe raje ne omenjam in cen tudi ne. Kdor ima denar in mu je avtomobil všeč, ga bo pač vzel. Ostali pa ga lahko samo gledamo, ta na fotografijah je stal 150 tisočakov. Vsekakor prepričljiv stroj, bi pa sam izbral kaj drugega pri znamki Porsche, če bi bila denarnica zelo debela.