Verjetno ste se celo privrženci črke M na BMW-jih zgrozili, da sta novi M3 in M4 prisilno polnjena. In imat samo šest valjev, čeravno jih je že prejšnja generacija M3 imela osem. In se motor ne vrti preko številke 8000. In novinca nimata bistveno več moči od prejšnjega M3. In ne rjovita tako brutalno in zasvojljivo. In sta obenem samo osemdeset kilogramov lažja od prejšnjega. Ampak se lahko pomirite. Takšen M4 gre namreč tako dobro, da vam bo potrgalo vse plombe iz zob. Če imate pač slabega zobarja.
BMW je s selitvijo na turbomotorje začel že pred leti in sedaj je trendu podlegel tudi njihov vozniško najbolj prepričljiv model. M3 oziroma M4, ki ima dejansko le par vrat manj in je posledično še malenkost bolj športno usločen, sta izgubila dva valja v motorju in pridobila turbinski polnilnik. Rezultat je praktično enaka moč (le nekaj kilovatov je razlike) in precej več navora. 550 Nm ga je na voljo pri vsega 1850 vrtljajih. To pa pomeni, da M4 porine telo v sedež vsakič, ko samo malo bolj kot le pobožate stopalko, stotico recimo ugleda po 4,1 sekunde. In seveda je za kar petindvajset odstotkov bolj čist motor.
V bistvu je tako! Zvok turbo šestvaljnika nikoli ne bo tako surov in zanimiv kot zvok visokovrtečega atmosferskega osemvaljnika. Je pa tudi res, da zvok novega M4 ni čisto brez duše. Takoj po vžigu in v prostem teku da vedeti, da je pod pokrovom hudo zmogljiv stroj, motor deluje jezno, skoraj živčno in komaj čaka, da mu dvignete vrtljaje. Po mestu in ob normalni vožnji je dokaj gromek in se ga sliši, ni pa preglasen in naporen. Ves čas le opominja, da ima raje malce hitrejši tempo.
Potem je tu menjalnik. Enak tistemu v M5, torej gre za sedemstopenjski dvosklopčni menjalnik, ki menja prestave hitreje od menjav naših ministrov. Na voljo je za doplačilo, saj v osnovi dobite ročnega in četudi sam običajno spadam med neandertalske privržence sklopke in ročnega pomikanja ročice menjalnika, tukaj tega ne bi izbral, ampak bi doplačal za samodejnega. V načinu sport ostaja v izbrani prestavi, zato vam ne bo pokvaril užitka drsenja sredi zavoja ali kvaril prenosa mase med osmi, ko bi z napačno prestavo 'prileteli' v zavoj na kakšnem dirkališču. Zna torej ostati, kjer želite, predvsem pa je izjemno hiter. Verjemite, pri takšnih strojih boste imeli dovolj dela četudi ne boste prestavljali sami in vseeno vas bo oblival prvinski občutek vožnje.
Seveda pa je poleg drsenja skozi ovinke, kar M4 nedvomno obvlada, lahko tudi kirurško natančen tudi pri obvladovanju zavojev. Oprijema je ogromno in kljub precejšnji moči ob vključenem sistemu DSC zadek ne bo pobegnil niti za deset centimetrov vstran. Varovalka za tiste, ki ne marate presenečenj. M4 je hiter in brutalen, a ne prebrutalen za vsakodnevno uporabo. Dobro, volan je precej debel in dokaj težak, podvozje resda ni posebej udobno, ampak vseeno se da z M4 živeti povsem normalno. Lahko pa je pravi huligan.
Na testu smo imeli že dve različici z oznako 435i xDrive, eno celo s paketom M performance in že tisto sta bila prava stroja. Razlika tule se mi zdi predvsem v tem, da je M še dosti bolj agresiven, če je treba, pogon je seveda le zadaj, zato tudi raje pomiga z ritjo in ves čas daje tak poseben občutek, da je pod kožo zverina, ki komaj časa, da jo spustite z verige. Eno veliko stopničko višje je od omenjenih, da se pač vidi, kako oddelek M obvlada svoj posel. Tudi zvok je že po vžigu poseben.
Za vsaj 84.000 EUR je M4 pravi stroj. Všeč mi je praktično vse, vključno z motornimi zmogljivosti, vseeno pa pogrešam atmosferski osemvaljnik in njegov zvok. Kaj hočem, tak sem!