Tudi njim je jasno, da je prihodnost električna, zato je v pripravi vrsta hibridnih in električnih vozil, nekatera so celo že naprodaj. Od leta 2004 je na primer samo Ford prodal že 270 tisoč hibridnih vozil, prvi električni prototip pa so ustvarili skupaj z Edisonom že pred 100 leti! Dva poskusa sta bila tudi kasneje, na primer model comuta leta 1966 (na levi), z največjo hitrostjo 40 km/h, ali pa leta 2000 model eKa (na desni) z 200 Nm in 130 km/h. Večina novejših hibridnih vozil je bila doslej naprodaj samo čez lužo, na primer izredno zanimiv C-max energi.
Gre za avtomobil, ki ga mi zelo dobro poznamo, le da ga poganja sklop dvolitrskega bencinskega in električnega motorja, ki skupaj proizvajata kar 140 kW (190 'konjev'). Tako kot pri večini hibridov, je tudi tu Atkinsonov motor za večjo učinkovitost z zelo visoko kompresijo, manjšo moč pa seveda nadomesti elektromotor. Menjalnik je v tem primeru elektronsko nadzorovan brezstopenjski, samo na elektriko pa se lahko pelje vse do 100 km/h. Gre za prvi Fordov priključni hibrid s kapaciteto baterij 7,6 kWh in elektromotorjem s 35 kW moči, pričakovana tovarniška povprečna poraba pa naj bi bila pod 4,5 litra bencina na 100 kilometrov. Avtomobil se je med prvo vožnjo odlično izkazal, samo na elektriko prevozi dovolj, da bi ga morala večina Slovencev, ki živi dokaj blizu svoje službe, tankati le nekajkrat na leto na kakšnih daljših vožnjah. Le cena je tista, ki bo večino verjetno odvrnila od nakupa, ampak moramo najprej počakati, da sploh (če) pripelje k nam.
Zelo podobno tehnologijo ima tudi fusion, ki se bo v Evropi seveda imenoval mondeo. Le da je ta klasični hibrid brez možnosti polnjenja na domači vtičnici in z manjšimi baterijami, tako da elektrika bolj ali manj le pomaga pri speljevanju. Ima tudi posebno aktivno masko z režami, ki se zaprejo pri večjih hitrostih, da ima manjši zračni upor in zaradi tega je ravno tudi dno vozila. Povsem novi so še merilniki pred voznikom, ki prizakujejo vse in še več, predvsem pa vas naučijo varčno voziti, ko prikazuje, kako rastejo listi na drevesu, če lepo vozite.
Najbolj napreden od vseh pa je focus electric. Ime jasno pove, da je to povsem električni avtomobil, kar pomeni, da med vožnjo nima nobenih izpustov. Razen potnikov, če so jedli fižol. Motor razvije kar 107 kW (145 'konjev'), največja hitrost pa je omejena na 135 km/h. Veliko bolj impresiven je pospešek z mesta, ker zelo konkretno potegne in se zdi, da se sploh ne konča, ker je vse zvezno. Takšen avto sicer že od decembra 2011 izdelujejo v Severni Ameriki, v Evropi pa so ga začeli letos poleti, tako da bo zdaj končno tudi blizu nas naprodaj. Za 39.990 tisoč evrov na primer v Nemčiji.
Morda je zanimivo, da imajo vsi takšni focusi kar vgrajen 6,6-kilovatni polnilnik, tako da se litij-ionska baterija napolni v največ štirih urah, kar zadostuje za 162 kilometrov vožnje v idealnih razmerah. Sama baterija ima sicer kapaciteto 23 kWh ter je tekočinsko hlajena, da bi zdržala čim dlje. Pri Fordu pravijo, da bi morala preživeti 250 tisoč km, kolikor znaša življenjska doba avtomobila, na samo baterijo pa dajo 5 let garancije.
Še bolj z zanimanjem pa pričakujem tehnologijo eWheelDrive, ker tole bo pa res revolucija. Gre za motorje, ki so vgrajeni kar v kolesa avtomobila, s čimer se naenkrat sprosti ogromno prostora v samem avtomobilu, ali pa je lahko samo vozilo še manjše. In najlepše, takšna kolesa se bodo lahko celo obračala in potem si predstavljajte, ko boste pripeljali do premajhnega parkirnega prostora in avto kar pravokotno parkirali vanj. V fiesti, ki jo kot prototip uporabljajo v tem trenutku, imajo takšni motorji kar 350 Nm navora, tako da ravno počasna ta vozila ne bodo. Zato še vedno upam, da bo Ford z vsemi temi tehnologijami uspel ohraniti tisti dober občutek med vožnjo, zaradi katerega jih vedno rad vozim. Po čisto kratki vožnji so prvi občutki spodbudni.