Caetano H2 city gold

CaetanoBus je najpomembnejši proizvajalec avtobusov na Portugalskem, ki že od leta 1946 izdeluje najrazličnejše avtobuse za številne aplikacije: za mestno in linijsko uporabo, za potrebe letališč in ostalega, obenem pa razvija še unikatne rešitve za bolj specialne potrebe. Lastniško si ga deli kar nekaj podjetij, med katerimi po moči in deležu izstopa Toyota, ki je za tokratni avtobus priskrbela tudi gorivno celico za pogon. Filozofija obeh znamk je namreč zagotavljanje okolju prijaznih rešitev, izboljšanje urbanega prevoza in kakovosti življenja, pa tudi brezemisijska vozila.

Zgodba električnih pogonskih rešitev se je v podjetju Caetano začela leta 2010, tri leta pozneje so razvili že prvi električni avtobus za uporabo na letališčih, še tri leta pozneje pa prvi mestni avtobus city gold. Od leta 2018 so potem na njegovi osnovi skupaj s Toyoto razvijali vodikovo različico z gorivno celico, takšen avtobus leto pozneje tudi postavili na ceste, zdaj pa boste po Evropi in drugod po svetu našli že okoli sedemdeset takšnih avtobusov, ki vsakodnevno uspešno prevažajo potnike.

H2 city gold je torej prvi avtobus, ki za vožnjo potrebuje vodik, med polnjenji lahko prevozi okoli 450 kilometrov, polnjenje vodika v rezervoar pa potem zahteva kakšnih dvajset minut. V Sloveniji prav dosti možnosti za polnjenje zaenkrat ni, mi smo po kratki vožnji vodikov rezervoar napolnili na dvorišču podjetja Energetika Ljubljana, kjer stoji okoli milijon in pol evrov vredna polnilnica podjetja Messer. H2 city gold vodik v svoj rezervoar shranjuje pod tlakom okoli 350 barov, kar je polovico manj od tlaka v enako gnanih osebnih avtomobilih, zato ga tudi ni potrebno hladiti, medtem ko toyota mirai vodik shranjuje ohlajen na okoli minus 40 stopinj Celzija.

Mestni uporabnosti v prid pri tokratnem avtobusu govorijo dvoja ali troje vrat ter skupna dolžina 10,7 oziroma 12 metrov, številni varnostni sistemi, nizek pod, prilagojenost invalidom, namesto klasičnih ogledal pa kamere vsenaokoli skrbijo, da vozniku nič ne uide. Voznik tudi ne potrebuje dodatnega usposabljanja, naša kratka vožnja pa je pokazala, da je vožnja v tišini zelo prijetna in nenaporna. Krajša izvedenka lahko prepelje do 64 potnikov, daljša pa do 95.

Po zagotovilih predstavnika podjetja Caetano je strošek vzdrževanja v primerjavi s klasičnimi avtobusi manjši. Ker je manj komponent in vrtečih se delov motorja, je manjša obraba in manj elementov potrebuje menjavo. Strošek goriva, v tem primeru vodika, je tudi lahko precej manjši, je pa odvisno veliko od tega, kako ta vodik proizvedemo. S pomočjo sončne energije je najcenejši in zares 'zelen', zato je v takšnem primeru H2 city gold povsem brezogljično vozilo.

Ljubljanski potniški promet ima trenutno v uporabi 221 avtobusov, od tega je novejših s pogonom na metan 97. Slednja pri uporabi zemeljskega plina že zmanjšujejo izpust ogljikovega dioksida zaradi drugačne kemijske sestave goriva, se pa slednjega celo lahko nadomesti z biometanom in v tem primeru so že takšna vozila lahko ogljično nevtralna. Poleg tega pri LPP pravijo, da so zelo sodobna in se med čakanjem pred semaforji samodejno izklopijo, zato jih bodo v prihodnje še kupovali, vsekakor pa so načrti tudi že usmerjeni v vodikova ali baterijska električna vozila.

Pa še s tehničnega vidika … Siemensov sinhroni elektromotor je nameščen v zadku, na strehi vozila je baterijski sklop s kapaciteto 44 kWh, pet vodikovih rezervoarjev skupaj pa ponudi dovolj prostora za 37,5 kilograma vodika. To zadostuje za okoli 450 kilometrov dolgo pot, polnjenje pa traja med petnajst in dvajset minut. Gorivna celica zmore 60 kW moči in je identična tisti v toyoti mirai. Vsi sklopi, ki so pod visoko napetostjo, so striktno ločeni od potnikov in nameščeni na strehi vozila, zaradi česar ni nikakršne bojazni in nevarnosti, obenem pa tudi ne jemljejo uporabnega notranjega prostora. Zdaj pa samo še čakamo, da se kdo opogumi in takšen avtobus tudi vsakodnevno zapelje na naše ceste.