Volkswagnova električna vozila

S tem so želeli svojim kupcem ponuditi predvsem uporabnost, ki jo že poznamo iz njihovih modelov up! in golf, hkrati pa nižje stroške uporabe in vzdrževanja, saj je večina komponent enaka, kot pri običajnih različicah, s čimer je lahko tudi cena nadomestnih delov in menjave nižja. Veliki preboj se pri električnih vozilih seveda šele pričakuje v prihodnjih letih, do takrat bodo več ali manj rezervirana za določena podjetja in fanatike, ker za večino voznikov prave računice še ni. Vsaj tako se zdi ob prvem pogledu na cenik, potem pa se zadeve hitro spremenijo, ko se na tehtnico postavita na primer običajni dizelski golf 1,6 TDI in električni e-golf s podobno bogatima paketoma opreme in z odbito subvencijo. Razlike je le še slabih 5 tisoč evrov, nekaj lastnik e-golfa kasneje prihrani tudi s servisi, da ne omenjam stroškov energije, skratka, kar nekaj plusov je.

Seveda pa tudi veliko neznank, na primer, kaj se bo dogajalo z baterijo po nekaj letih uporabe, na katero sicer kupec dobi 8-letno garancijo (ali 160 tisoč prevoženih km). Predvsem veliko voznikov moti majhen doseg tovrstnih vozil, po drugi strani pa večina, kar 80 odstotkov Evropejcev, priznava, da dnevno prevozi največ 50 kilometrov in da se v povprečju le dvakrat letno odpravi na daljšo pot, ko lahko v končni fazi tudi najame kakšno večje vozilo ali si ga od koga sposodi. Tukaj je tudi dobra priložnost za prodajalce, ki bi lahko takšne najeme brezplačno ali za zelo zmerno ceno ponudili svojim kupcem električnih vozil, tako da bo prihodnost zelo zanimiva.

Omenjeni e-golf sicer pri nas stane kar poštenih 37.258 EUR, ampak je zelo bogato opremljen, vključno z navigacijo in polnimi led-lučmi, menjalnik je pa pri večini serijskih električnih vozil tako ali tako samodejni. Obljubljen doseg s polnimi baterijami s kapaciteto 24,2 kWh znaša 190 kilometrov, kar pa tudi v praksi pomeni okoli 130. Poleg številnih rešitev za manjšo porabo energije je zanimiva posebnost tudi opcijska toplotna črpalka (882 EUR) za ogrevanje kabine, saj le-to pozimi odžira kar veliko energije, črpalka pa naj bi zaradi prihrankov povečala doseg za kar 20 odstotkov v mrzlih dneh. Litij-ionska baterija sicer 1.510 kilogramov težkega e-golfa tehta kar 318 kg, popolnoma prazna pa bi se na običajnem domačem toku (2,3 kW) napolnila v 13 urah. Na polnilnih postajah z močnejšim tokom seveda tudi bistveno hitreje, zanimivi pa so še ostali podatki, na primer pospešek do 100 km/h v 10,4 sekunde (po občutku se zdi še hitreje, sploh vmesni pospeški so odlični, z mesta do 60 km/h le 4,2 sekunde), največja hitrost pa je elektronsko omejena na 140 km/h.

Na voljo sta še dva programa eco in eco+, ki omejita moč in malo povečata doseg, ampak skoraj vse to lahko stori tudi voznik sam, če malo bolj nežno pritiska na stopalko. Največji navor znaša v celotnem območju delovanja 270 Nm, največja moč motorja pa 85 kW (115 KM). Inženirji so se še posebej potrudili pri dušenju neželenih zvokov, ki pri električnih avtomobilih še toliko bolj pridejo do izraza, zato je vožnja res nadvse tiha. Posebnost so še posebne sedežne prevleke, predvsem pa spremenjeni merilniki ter dodatne funkcije na osrednjem zaslonu, da lahko spremljate načine vožnje in grafe o prenosu energije.

Osebno se mi zdi še veliko bolj smiseln manjši e-up!, ki naj bi bil po besedah Volkswagna celo najvarčnejši med izključno električnimi avtomobili. S porabo 11,7 kWh/100 km bi v idealnih razmerah moral prevoziti 160 kilometrov, v praksi pa od 80 do 120 pozimi in od 120 in več ob zmernih temperaturah. Baterija ima kapaciteto 18,7 kWh, tehta pa 230 kg. Popolnoma prazna naj bi se doma napolnila v 9 urah, elektromotorju pa daje dovolj energije, da do 60 km/h z mesta pospeši v le 4,9 sekunde! Do 100 km/h v 12,4 sekunde, kar je hitreje od najmočnejšega klasičnega up!-a, je pa od slednjega tudi močnejši, saj ponuja 60 kW (82 KM) ter 210 Nm navora že pri speljevanju. Dobre vozne lastnosti zagotavlja nizko težišče, saj je baterija vgrajena v dno vozila, hkrati pa ne potrebuje dodatnega hlajenja ali ogrevanja, saj so celice zelo dobro odporne na neugodne temperature. Tudi pri tem sta na voljo programa eco in eco+, ki omejita moč motorja, s tem pa zmogljivosti ter največjo hitrost. Prav tako so malo spremenjeni merilniki, oprema je skupaj z navigacijo praktično popolna, cena pa znaša 25.030 EUR.

Največ pogledov je bil na predstavitvi pred Matično hišo v centru Ljubljane seveda deležen XL1, posebnež, ki naj bi bil najvarčnejši serijski avtomobil na svetu s povprečno porabo le 0,9 litra na 100 kilometrov. Tukaj je potrebno upoštevati, da meritve vsi proizvajalci avtomobilov izvajajo na posebnih merilnih mizah, pri čemer je teoretična pot dolga le 11 kilometrov, kar nima skoraj nobene zveze s prakso, baterije pa se komaj dobro načnejo. Vseeno mora biti XL1 še kako varčen, v bistvu pa gre za priključni hibrid, kjer sta v vozilu vgrajena elektromotor z 20 kW (27 KM) ter 2-valjni dizelski TDI s 35 kW (48 KM). Litij-ionska baterija ima kapaciteto 5,5 kWh, s čimer ima teoretični doseg 50 km, največja hitrost le 795 kg lahkega vozila pa znaša elektronsko omejenih 160 km/h. Tudi pospešek 12,7 sekunde je spodoben, aerodinamika je pričakovano izjemna, le 0,189 znaša količnik zračnega upora (zanimiva primerjava, da ima delfin 0,03), še bolj navdušujoč pa je podatek, da potrebuje za stalno vožnjo s hitrostjo 100 km/h samo 6,2 kW (8,4 KM) moči. XL1 je tako lep vpogled v prihodnost avtomobilizma. Ne nujno z obliko, temveč vsemi tehnologijami, na primer karoserijo, ki je izdelana iz plastike, ojačane z ogljikovimi vlakni, s čimer so ogromno prihranili pri sami masi, veliko je aluminija, predvsem na točkah, ki skrbijo za varnost pri trkih, potnika pa sedita skoraj eden ob drugem, za razliko od predhodnih dveh prototipov, ko sta bila postavljena eden za drugega.

Najboljše sem prihranil za konec. Morda najbolj zanimivo, no, saj večina najbolj sprašuje po tem modelu - golfu GTE. Gre prav tako za priključni hibrid, ampak v tem primeru črki GT pomenita predvsem veliko veselja, E pa še elektriko, s čimer je to eden najbolj zaželenih avtomobilov modernega časa. Teorija pravi takole: z baterijo (8,8 kWh) naredi 50 km samo na elektriko, nato se vklopi 1,4-litrski bencinski motor TSI s 110 kW (150 KM), oba sta povezana s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom DSG, skupaj pa na cesto preneseta največ 150 kW (204 KM).

Povprečna poraba pri vsem skupaj je le 1,5 litra bencina ter 11,4 kWh elektrike na 100 km. Samo na elektriko lahko GTE vozi vse do hitrosti 130 km/h, skupaj pa ga motorja poženeta do 222 km/h ter do 100 km/h z mesta v 7,6 sekunde. Čeprav VW obljublja neizmerne užitke v vožnji, tukaj niso takšni, kot pri lažjem GTI, ampak je dober občutek, ko najprej vozite tiho na elektriko, na odprti cesti pa si omogočite še nekaj veselja z bencinskim motorjem. Kombinacija se odlično obnese in če delate dovolj blizu svojega doma, da boste ves čas vozili le na elektriko, bo tudi poraba goriva zelo majhna oziroma je sploh ne bo. S ceno 37.676 EUR je seveda drag, ko primerjate vse, kar ponuja, s konkurenco, se pa sploh ne zdi več. Oziroma, poiščite konkurenco, ki sploh ponuja kaj podobnega. Boste kar dolgo iskali.

Zdaj ostaja le odgovor na vprašanje, kdaj se bo zgodil preobrat. Nekaj večjih znamk, vključno z Renaultom in BMW-jem, je že predstavilo svojo vizijo prihodnosti, po besedah g. Škribe, direktorja znamke VW pri nas, naj bi bilo to v 10 do 15 letih. Sicer domači uvoznik beleži odlične rezultate, s čimer si je v lanskem letu že drugič po 1997 prislužil nagrado uvoznik leta, nekaj svojega uspeha pa so delili tudi s Slovenijo, saj so donirali sredstva za obnovo gozdov po lanski katastrofi. Po napovedih naj bi pri nas letos prodali po 30 vozil modelov e-up!, e-golf in golf GTE, verjetno pa bo od vseh najbolj zanimiv passat GTE, ki pripelje novembra in bo za podobno ceno kot golf GTE ponujal še nekaj več moči. Za kupce električnih vozil bo gotovo zanimiva možnost nakupa zmogljivejše hišne polnilne postaje, ki bo z močjo 3,5 kW baterijo napolnila približno tretjino hitreje, v času 6 do 8 ur, stane pa 780 EUR. In seveda je pomembna tudi informacija, da se dograjuje mreža hitrih polnilnih postaj na avtocestnem križu, 26 naj bi jih bilo naslednje leto, s čimer bo kar naenkrat tudi pot z električnim avtomobilom manj stresna.