Ugajajo praktično vsem okusom in ugotavljam, da je tudi novi Jaguarjev SUV všeč večini. Še noben ni rekel, da je neokusen, večina se strinja, da je nastopaški in da ima dovolj posebnosti, ki ga ločijo od množice. Na primer vžig. Najprej začne gumb za zagon utripati 72-krat na minuto, tempo, s katerim povprečno bije srce jaguarja v mirovanju, potem pa ročica, pardon, gumb menjalnika zmagoslavno prileze ven, da se lahko rokujete z njim.
Prefinjenost se vidi tudi med vožnjo. Ni najbolj udoben SUV, daleč od tega, je pa eden najbolje voznih, ker so mu namenili posebej uglašeno podvozje brez kompromisov pri ceni. In pogon, kljub temu, da je štirikolesni, navor večino časa pošilja nazaj, da je občutek na cesti in volanu res dober. Pretežno je izdelan iz aluminija, zato je precej lahek v primerjavi s podobno veliko konkurenco, ampak mu kaj dosti ne pomaga, če ga obtežim s svojim polnim trebuhom na gurmanskih raziskovanjih deželice. Na gorenjskih cestah je bila zato med preizkušanjem agilnosti samo ena logična rešitev - obtežitev Pr' Matičku v Kranju!
Matjaž Erzar, ki gostilno vodi 17 let, je strasten ribič in lovec. Če ujame kaj dobrega, gre to tudi na krožnik, zato so gostje lahko prepričani, da je meso kvalitetno. Sicer v ponudbi nima jaguarja, se pa najde ostala divjačina, ki so je naši gozdovi k sreči polni. Matiček, kot ga kličejo že vrsto let, za lov potrebuje vzdržljiva terenska vozila, ga pa prav nič ne moti, če na parkirišču gostilne parkira tudi kdo z modernim SUV-jem, kot je F-pace. Ta mu je bil še posebej všeč s svojo mogočno masko. Med pogovorom sva ugotovila še, da je leta '98 kuhal celo na izboru za mis sveta, da je lahko na Sejšelih večino časa porabil za ribolov, danes pa boste pri njem uživali v raznovrstni hrani s poudarkom na že omenjeni divjačini.
Moj meni se je začel s posebnim črnim kruhom, pečeno muflonovo jetrno pašteto, ocvrtim škampovim repom v vlečenem testu in maslenim kornetom z dimljenim lososom. Če Matiček oceni, da si gost zasluži, pripelje do mize voziček z naborom izjemnih domačih salam in jih reže, ko se vsem za mizo cedijo sline. Potem je postregel ocvrte možgane jelenjega teleta ter volčjo češnjo; možgane so baje zelo rade jedle dame v stari Ljubljani. Sledila je kozorogova juga z jelenovimi vraničnimi cmočki ter zelenjavnimi rezanci, za glavno jed pa je pripravil staran jelenov hrbet z omako iz fig, porom z dijonsko gorčico in kislo smetano, kremno polento, pesinim pirejem ter hruško pituralko. Krasna divjačinska pustolovščina se je zaključila s cimetovo zmrzlino (parfait) s smetano in hruško drobnico.
Za 45 evrov boste lahko poskusili res nekaj posebnega, ko boste na izletu na Gorenjskem.