Tri lučke, Sremič, Krško

Volan gurman 11

Avtor prispevka: Matej Mihinjač

Malo je uživačev, ki si lahko privoščijo cel prost dan samo zato, da si privoščijo nekaj odličnega za svoj trebuh. Malo se jih tudi zaveda, da je to odlična priložnost, ko se nekam podaš samo s svojim jeklenim konjičkom.

Deli Natisni

Foto: Miha Kokalj

26. 12. 2016 ob 8:00

Komentarjev: 0

Pavzo med trdim delom potrebuje vsak in ko lahko izklopiš svoj telefon, so vsi ovinki še toliko večji užitek. Lexusov IS je ravno prav velik, da se krasno znajde na zaprti cesti. In kljub temu, da ima kar dva motorja, prazen še vedno tehta sprejemljivih 1.620 kilogramov, zato deluje precej lahkotno. Marsikdo misli, da so hibridi samo za počasno polžjo vožnjo in da njihovi vozniki ves čas gledajo samo merilnik porabe, da bo pokazal neko smešno cifro za porabo, ampak z obilico navora se prav lepo potegnejo iz ovinka, masa pa je pri IS idealno razporejena 50:50.

Vse to sem ugotovil že na kratki vožnji iz Ljubljane, ko sem se zapodil v vinograde nad Krškim. Ampak moj cilj tokrat ni bila obrana trta, temveč Tri lučke, kjer vas bodo najprej odpeljali v klet. Zbirka vin še ni tako obsežna kot pri nekaterih restavracijah, ki so že dolgo na sceni, se pa hitro dopolnjuje in če upoštevate, da je vse skupaj odprto le tri mesece, nikakor ne boste žejni niti tisti z izbranim okusom. Sam objekt je bil sicer zgrajen že leta 1985, ampak so ga po številnih peripetijah novi lastniki tako lepo obnovili, da boste želeli tam ostati še kakšen dan, ne le na kosilu. V osrednjem prostoru je namreč tudi ena največjih preš v našem delu Evrope in izgleda naravnost fantastično.

K sreči pa bo dovolj razvajanja tudi za vaše želodčke, za kar bosta poskrbela Dejan Mastnak in Aljaž Novšak. Tri lučke se nahajajo v idiličnem okolju sredi vinogradov, ime pa so jim baje podelili krajani Krškega, ker so se na hribu vedno videle tri lučke javne razsvetljave. Simpatično ime se prenaša tudi na sproščeno ekipo, ki bo dobro razumela vaše želje, tudi če gre samo za poldnevni gurmanski postanek.

Mi smo začeli, kot se na Dolenjskem spodobi, v kleti, kjer sta nas pričakala odlična domača salama in deska s trojnim pozdravom iz kuhinje: ocvrto krvavico v hrustljavem ovoju in bučno majonezo, kroglicami ocvrte krače krškopoljca ter piščančjo jetrno pašteto z zeliščnimi drobtinami. Hladna predjed, ki jo je Dejan pripravil pred našimi zvedavimi očmi, je bila pečena rolada krškopoljca s čatnijem iz jabolk in hrušk ter krompirjevo peno, na vrhu pa še rezine hladno dimljenega hrbta česa drugega kot krškopoljca. Toplo sem nadaljeval s čipsom topinamburja z zeliščnimi drobtinami, rdečo baziliko in zeliščnim oljem, kar je bilo prelito z bučno kremno juho, za glavno jed pa seveda s krškopoljcem z žara, postreženim z mladim krompirčkom, albuminsko skuto, vitlofom s slanino krškopoljca ter dvema vrstama pečenega korenja. Pred glavno sladico so postregli sladoled iz pečenih jabolk in jurke, za konec pa creme brulee ali po domače jajčno kremo s karamelom s kuhano, želirano in suho viljamovko, lešnikovo peno ter kavno meringo.