Otroški sedež

V avtomobilih je zgodba podobna, tam ni težko videti otroka, ki stoji na sprednjem sedežu in je z rokami uprt v armaturno ploščo, ali pa pet otrok na zadnji sedežni klopi. Pri nas tega ne boste videli, še vedno pa v prometu prevečkrat sam vidim otroka, ki v avtomobilu ni pripet. Starša spredaj sta, otrok pa lepo sedi zadaj na sredini in med sedežema gleda, kaj se dogaja spredaj. To seveda nikakor ni varno in ob trku boste svojega otroka pri takšnem ravnanju najbrž ubili. Ne vem sicer, v čem je razlog; verjetno sebe pripnete, ker vam sicer opozorilnik ves čas tuli, svojega najbolj dragocenega bogastva zadaj pa ne. Da ne bosta izgovor malomarnost in neznanje, smo tukaj mi!

Otrok do petnajstega leta mora biti v ustreznem sedežu in pika. V Sloveniji lahko mlajšega od petnajst v njegovem sedežu posedete tudi na sovoznikov sedež in v tem primeru naj bo varnostna blazina vključena. Novejši in modernejši avtomobili moč izstrelitve zračne blazine znajo prilagajati celo glede na maso osebe, ki sedi spredaj, in v primeru otroka slednja udari manj močno. Če govorimo o dojenčku, ki je še v lupinici obrnjen nazaj in je tudi lahko na sprednjem sedežu, pa obvezno izključite varnostno blazino, da ne bo trčila vanj ob trku. Tudi sovoznikov sedež v tem primeru lahko pomaknete čim bolj nazaj. Mimogrede, na Hrvaškem otrok v svojem sedežu spredaj sploh ne sme biti. Da ne boste imeli pokvarjenega dopusta.

Z varnostnega vidika vseeno bolj priporočam, da otroci sedijo zadaj. Teoretično bi bila najbolj varna sredina, ker je potem otrok najbolj oddaljen od robov avtomobila, a bo povsod, razen pri velikih enoprostornikih s tremi ločenimi sedeži, nastala težava, ker vozila zadaj v sredini navadno nimajo zelo priljubljenega sidrišča isofix. Nekatera vozila na tem mestu nimajo niti tritočkovnih varnostnih pasov, zato ta položaj večinoma odpade.

Postavite ga na levo ali desno stran; tukaj se mnenja krešejo, sam priporočam levo stran za voznika, ker statistika kaže, da jo v prometnih nesrečah največkrat huje odnese desna stran, ko voznik instinktivno rešuje sebe. Oziroma, če po našem desnem pasu pripelje nekdo, je velikokrat prost nasprotni levi pas in zato zavijamo tja, da bi situacijo rešili. Včasih pač ne gre. Če je otrok za voznikom, je dovolj tudi, da sredinsko vzvratno ogledalo malenkost obrnete postrani, pa boste videli, kaj počne, še vedno pa boste lahko spremljali promet za vami. Je pa ta stran slaba in bolj nevarna, če parkirate ob cesti in dajete otroka ven recimo pred vrtcem, ker na tej strani poteka promet.

Otroški sedež seveda nujno močno pričvrstite, potisnite ga povsem do konca v isofix, prava naj bo tudi višina, da ne bo otrokova glava previsoko. Večina sedežev je nastavljiva tudi po višini, če ni in je otrok prevelik, sedež zamenjajte. Četudi piše, da je do 36 kilogramov, vaš otrok pa jih ima le 30 … Varnostni pas gre vedno neprepognjeno lepo preko vseh za to namenjenih zank, na to bodite zelo pozorni, pa še močno ga zategnite. Saj ste videli tukaj, kako se morate pripenjati sami. Če isofixa ni, uporabimo varnostni pas avtomobila, kjer velja enako: močno ga zategnite in pazljivo namestite, otroka pa potem fino pripnite še v za to namenjene pasove sedeža. Naj ga precej močno držijo, čeprav mu to ne bo najbolj všeč.

Ford ima v mondeu v zadnjih stranskih pasovih še varnostno blazino, kar je super pogruntavščina za že večje otroke, ki niso v zelo masivnih sedežih, ker večja širina varnostnega pasu potem ob trku bolj razbremeni otrokov prsni koš. Sicer pa, saj veste, red je pas pripet, kot nas že dolgo učijo pri Agenciji za varnost v cestnem prometu.