Platišča

Tehno volan

Avtor prispevka: Jure Cehner

V rubriki Tehno volan se dostikrat lotimo tistih stvari, ki so nam popolnoma samoumevne, denimo, volanskega obroča, sedežev, tudi ur. Kaj pa kolesa? Platišča, natančneje.

Deli Natisni

Foto: Splet

17. 5. 2016 ob 11:00

Komentarjev: 0

Za platišča bi težko rekli, da so samoumevna, saj imajo danes že skoraj bolj modno funkcijo kot praktično. No, vsaj tista aluminijasta, jeklena običajno niso balzam za oči. Pa gremo lepo po vrsti. V bistvu so bila prva najdena platišča izdelana že okoli 3500 let pred našim štetjem. No, ni šlo za lita aluminijasta, temveč polna lesena kolesa. Sumerci v Mezopotamiji so bili dovolj leni, da so doumeli, da so stvari lažje za premikati s temi okroglimi predmeti. Nekateri pravijo, da so pogruntavščino istočasno realizirali tudi na Kavkazu in v osrednji Evropi. Najstarejšo os z dvema kolesoma, ki jo lahko po starosti dokaj natančno opredelimo, pa so našli nikjer drugje v okolici Ljubljane, in sicer v Starih Gmajnah. Kolesi sta bili narejeni v letih od 3340 do 3030 pr. n. št., os pa nekje od 3360 do 3045 pr. n. št

Skratka, platišča imajo dandanes pogosto pomembno vlogo pri izgledu avtomobila, ampak nič drugače ni bilo, recimo, 50 let nazaj. Takrat morda še večjo, samo poglejte te lepotce iz prejšnjega stoletja s temi lesenimi platišči. Tudi že rimski vozovi so imeli kup okraskov na svojih kolesih. Nekaj očitno je na kolesih, da nam je njihov izgled tako pomemben.

No, če se vrnemo v sedanjost, lahko povemo, da poznamo predvsem dve vrsti platišč: jeklena, ki so večinoma tako grda in se jih sramujemo, da čeznje vedno pripenjamo okrasne pokrove, in aluminijasta. Ta pa so običajno bolj intrikatnih oblik in so nam v ponos. Poleg očitnega izgleda, kakšna je torej največja razlika med jeklenimi in aluminijastimi platišči? Teh je več, prva je pa zagotovo v ceni. Jeklena platišča so običajno cenejša in tudi niso na voljo v posebej velikih dimenzijah, 17 palcev so za osebna vozila dejansko že največja, medtem ko pri aluminijastih skoraj ni več zgornje meje. In seveda so mnogo lepša, vzorcev in barv je neomejeno. Ene dražjih platišč so, recimo, tista znamke Nutek, ki jih delajo v Ameriki. Lastnik si sam izdela vzorec, materiali, ki jih uporabljajo, pa poleg aluminija vključujejo še keramiko in ogljikova vlakna. Cena? Kakšnih šest tisoč ameriških zelencev. Za eno platišče, seveda.

Čezlužniki imajo navado na avte tlačiti tudi gromozanska platišča, tudi 50-palčna, ko so tale na sliki in verjetno ni potrebno izgubljati besed o neumnosti takšnega početja. No, vse to so aluminijasta platišča, ki pa imajo pred jeklenimi še eno prednost, namreč ne rjavijo. Kako pa je s trdnostjo? Kot vemo, bo aluminij pod pritiskom hitreje klonil kot jeklo, saj je v osnovi mehka kovina in zato precej občutljiva. S kakšnimi nizkopresečnimi pnevmatikami na robnik nikakor ni priporočljivo voziti, ker se bo platišče skrivilo, pa tudi praske se hitro vidijo. Precej hitreje kot na jeklenem platišču, ampak se itak ne bi preveč sekirali. Aluminij seveda v proizvodnji primerno obdelajo, da je potem platišče vseeno dovolj trdno za tovrstno uporabo.

Aluminijasta platišča pa so predvsem lažja od jeklenih in to je pomembno, zlasti pri kakšnem 18- ali 19-palčnem kolesu. Vsak kilogram nevzmetene mase je vreden štiri kilograme vzmetene. In če na platišče prihranimo dva kilograma, jih je to osem na vseh štirih oziroma več kot trideset kilogramov, če bi maso kradel nekje v kabini ali pri motorju, torej na vzmetenem delu vozila. Seveda pa je razlike v masi pri velikih še več.

Kako pa je s poškodbami, h katerimi so aluminijasta platišča torej še kako nagnjena? Seveda se da vse popraviti, obnoviti ali poravnati. Samo pravega vulkanizerja morate najti, ki ima primerno opremo.

Včasih se je za izdelavo platišč uporabljal tudi magnezij, ampak je pretežak in rad hitro razpoka, dandanes pa včasih tudi karbon oz. ogljikova vlakna, ki so zelo trdna in predvsem lahka, so pa seveda takšna platišča pregrešno draga. Vsa štiri kar za kakšen manjši avto. Največ pa se danes uporablja ravno aluminij.

Marsikdo na svoj stari avto rad natakne malce večja aluminijasta platišča, da izgleda bolje. In morda doda še kak spojler, ga pritisne bližje tlom ipd.,potem pa pozimi oziroma skoraj pol leta uporablja zimske gume na majhnih jeklenih platiščih. Pozimi ima očitno še moda počitnice. Kakorkoli, platišča so pomembna, praktično in estetsko, vsa znanost na tem področju pa je že odkrita. Poleg izgleda se morda pri kakšnih ekstra varčnih avtomobilih razvija le še njihova aerodinamičnost, takšna platišča pa običajno izgledajo tako kot tale na volkswagnu XL1.