V pesku dežele puhlosti

Ampak ker stvari še zdaleč niso tako enostavne, smo se raje posvetili bolj avtomobilistični plati za štiri Slovenije velike dežele, ki smo jo obiskali tokrat. Takoj smo naleteli na dve težavi, da v trgovinah nimajo alkohola in da ne smeš imeti za volanom niti kapljice tega opoja v krvi, ker te bodo takoj odpeljali v zapor.

K sreči je bil za nas Dubaj zanimiv predvsem zaradi strojev, ki se tam vozijo, in mi smo dobili takšnega, ki ga po zanesljivosti pozna ves svet, tam pa največ uporabljajo taksisti in rentacarji.

Z avtom, kot je toyota corolla, si v Dubaju čisto neopazen. Oznaka corolla je namreč prilepljena na že več kot 43 milijonov avtomobilov po svetu, s čimer je to tudi najbolje prodajan model vseh časov. Se pa Arabci, podobno kot Američani, zmdrujejo nad majhnimi motorčki, zato je čisto povprečen motor tam dvolitrski s 105 kW (143 KM). Še to je preveč, ker itak ne smete voziti več kot 140 km/h in ceste so praktično ravne.

Morda vseeno nasvet, če obožujete pivo in ne bi radi obubožali ob obisku te slovite dežele: v hotelskih barih je dovoljena prodaja, ampak je izjemno drag, zato si ga priskrbite v ‘duty freeyju’ na letališču, v miru pa ga popijte doma. Naša prva nočitev je bila kar v najvišji stanovanjski zgradbi na svetu, od koder smo s terase zviška opazovali strehe ostalih stolpnic. Sicer je bila nočitev v tem izjemnem stanovanju v 84. nadstopju precej draga, okoli 270 evrov na noč za štiri osebe, smo pa zato uživali v udobju dveh spalnic, treh kopalnic ter ogromne dnevne sobe z veliko odprto teraso za nemoten in vrtoglav pogled na okolico. Celo tako nas je navdušilo, da smo se odpovedali obisku znamenite stolpnice Burj Khalifa, kjer lahko kot običajen ‘smrtnik’ za 30 EUR pridete le do 124. nadstropja na 452 metrih, dobrih sto metrov višje pa za kar 120 EUR. Že od spodaj vas bo najvišja stolpnica na svetu dovolj navdušila, kar 828 metrov meri v višino, ob lepem vremenu brez peska v zraku pa se jo vidi tudi 90 kilometrov daleč.

Ker so nas zanimali predvsem avti, smo si jih odšli ogledal na Palmo. Pravijo, da če bi rad videl kakšen nor avto, ga boš videl tam. Sicer nas sam vozni park ni nič ekstra navdušil do takrat, veliko je predvsem ameriških avtomobilov, za eksote moraš pa na posebne lokacije, kjer se potem lastniki kažejo. Palma je umetni otok, v bistvu kar otočje, in je ena redkih stvari, ki jo je naredil človek in se vidi iz vesolja. Arabcem doda 78 kilometrov obale. Če bi to imeli Slovenci, bi bila naša obala dolga že preko 100 kilometrov! 100 milijonov kubičnih metrov peska in na milijone ton kamnov so porabili in baje je vse to vozil tudi en slovenski podjetnik, ki živi tam. Nas je prav zanimalo, kateri avto zdaj vozi ... Najbolj bizarno pa je, da v bližini že nastajata še dve večji palmi. Da dojameš razsipnost v tej deželi, je dovolj tudi podatek, da za eno od igrišč za golf na dan porabijo 15 milijonov litrov vode samo za zalivanje. In verjetno je jasno, da tam vode ni ravno v izobilju, vsaj na površju ne.

Našli smo podatek, da je bilo v nekem trenutku 20 odstotkov vseh žerjavov na svetu v Dubaju, zato imajo tam v povprečju najvišje stavbe na svetu. Dobra 2 milijona prebivalcev ima mesto in pol populacije so Indijci, pač, delavci. In med 100 do 150 Slovencev! Morda še bolj zanimivo, leta 1968 je bilo tam 13 avtomobilov, torej 154-tisočkrat manj kot danes. In 59 tisoč kamel, če gre verjeti Iztoku. Ravno v času našega obiska so praznovali 45-letnico združitve emiratov, zato je bil obisk gore Jebel Hafeet še toliko bolj pomenljiv, saj je bilo povsod videti zastave in ostale okraske v čast obletnici.

Od Dubaja je oddaljena 150 kilometrov, na njo pa pelje ena lepših cest sploh, z veliko ovinki in odličnim asfaltom, kar je dobrodošla popestritev na sicer zelo dolgočasnih ravnih cestah, kjer še za največ razburjenja poskrbi kakšen puščavski pesek na vozišču, ki ga tja napiha veter. Corolla je na poti do tja povprečno porabila sedem litrov in pol, kar smo pričakovali in se seveda prav nič sekirali, ker liter bencina stane 40 centov. Od vsega je bilo najbolj smešno, da smo za burger s krompirčkom zapravili 20 evrov, za poln tank corolle pa 19.

Gora nas kljub opevanju domačinov ni posebej navdušila, verjetno še niso videli naših lepotic, zato smo se napotili k sipinam. Najvišja tam meri kar 300 metrov in je hkrati ena največjih na svetu. Na njej prirejajo atraktivne dirke, saj ima kar 50-stopinjski naklon.

Za obisk sipin smo si zato privoščili še Toyotin land cruiser, stroj, ki se enako dobro počuti na Islandiji kot v puščavi. Kamorkoli ga postaviš, se bo vedno izkazal kot robustna in zanesljiva mašina. Ves svet jih obožuje in marsikje se imenuje prado, kar v portugalščini pomeni travnik, polje ... Verjetno so hoteli povedati, da je to zdaj bolj cestni land cruiser, čeprav je jasno da gre še vedno za pravi stroj z reduktorjem, zaporo diferenciala in zmogljivim stalnim štirikolesnim pogonom z diferencialom Torsen. Motor pri njih je samo večji V6 ali manjši z 2,7 litra delovne prostornine in 160 'konji', kar je dovolj za vse glede na stroge omejitve. In menjalnik ima samo 4 prestave, kar tam ne moti nobenega Arabca, pa nas pa se z manj kot šestimi verjetno nihče ne bi mogel sprijazniti. Tudi sicer imamo mi v ponudbi samo dizelski model z 2,8-litrskim motorjem, čeprav bi po naročilu verjetno pripeljali tudi takšnega. Če bi se mi lotili kakšne odprave nekam na drug konec sveta, bi skoraj gotovo izbrali land cruiser, ker je tako razširjen, da se v vsakem kotičku sveta najde dele zanj. Tudi tradicija šteje v tem primeru, saj je prvi model pripeljal na svet že davnega leta 1951!

Ko smo se v nekem trenutku naveličali sipin in se vračali proti Abu Dhabiju po običajnih cestah, smo spet glasno razmišljali. OK, ko je decembra pri nas vreme takšno, kot navadno je, se res paše kopati v toplem morju ali bazenu in nastavljati sončnim žarkom. Zanimivo je opazovati hude stroje, ki jih tam vozijo celo policaji, za udobje svojih meščanov in turistov imajo klimatizirane avtobusne postaje, leve za hišne ljubljenčke in celo avtomate (kot bankomate) za zlato! Tudi začetni vtis, ko se z avtomobilom zapelješ med izjemnimi stolpnicami in s terencem zaviješ na sipine, je obetaven, ampak navdušenje potem tako hitro izpuhti, kot voda na puščavskem pesku, zato smo se vračali z mešanimi občutki: navdušeni, da smo deželo enkrat končno obiskali, in premalo navdušeni nad vsem skupaj, da bi se želeli kmalu vrniti.