Tokratni veliki primerjalni test smo poimenovali e-PRIMA, da boste takoj vedeli, za kaj gre. Električni avtomobili prihajajo in mi smo želeli preveriti, kaj naš trg ponuja v tem trenutku. Je že čas za električno revolucijo ali še ne?
Od zaloge električne energije v sedmih testnih avtomobilih se je kar iskrilo. Do onemoglega smo jih polnili in praznili, da smo spoznali njihove lastnosti ter ugotovili, kateri je najbolj primeren za Slovence. Električna vozila so kljub vse večji priljubljenosti in vse večjim prodajnim številkam ter kljub dejstvu, da jih imajo v ponudbi že skoraj vse znamke, ali pa jih bodo imele prav kmalu, še vedno nekakšen tabu. Večini voznikov se zdijo zanimiva, malo pa je tistih, ki naredijo ’tisti’ korak in si takšno vozilo dejansko kupijo. Lansko leto vas je bilo dovolj pogumnih ali pa preračunljivih točno 555, skupaj pa se v Sloveniji vozi malo več kot 1.400 električnih vozil. Zato smo ugriznili v ne preveč kislo jabolko in se odločili za konkreten test.
Ker je tokratni šopek vozil med seboj precej različen (različne so velikosti baterij, različni so avtomobilski segmenti sedmih predstavnikov in zelo različne so cene), že takoj povemo, da zmagovalca v tokratnem testu e-PRIMA nismo dobili. Bo pa test, upam, odgovoril na marsikatero vprašanje ter razčistil z nekaterimi tabuji glede dosega, polnjenja in cene. Pogledali smo tudi, na kakšne kompromise, če sploh, morajo biti pripravljeni lastniki.
Začnimo pri osnovah, najbrž ne bo dovolj le nakup avtomobila, ampak še …
Električni avtomobili so zakon, ker odlično pospešujejo in na prevožen kilometer res malo stanejo. So pa ob nakupu dragi, njihov doseg je premajhen in baterija se bo po nekaj letih sesedla v prah ... Se nam zdi, da je to še vedno nekakšno splošno prepričanje, ki pa je v skoraj vseh trditvah napačno. V bistvu je pravilna le ta, da 'električarji' odlično pospešujejo. Če se lotim za začetek le dosega, seveda, ta je med vozili precej različen, ampak odvisen praktično samo od kapacitete baterije, torej enako, kot so med klasičnimi avtomobili različno velike posode za gorivo, če imajo podobno porabo.
smart forfour EQ, na primer, ima po kapaciteti precej majhno baterijo, zato je njegov realen doseg le okoli 100 kilometrov, a ker gre za majhen avtomobilček, ki je namenjen predvsem mestni vožnji, to ni nobena ovira. In zaradi majhne baterije samo vozilo ni težko. Po drugi strani hyundai kona s tokrat največjo baterijo, ki tehta kar 445 kilogramov, zlahka realno prevozi med tristo do štiristo kilometrov, zato vas ne bo skrbela niti izletniška pot na drug konec Slovenije.
Klasična 'šuko' vtičnica, preko katere se baterija polni z dobrima dvema kilovatoma, po vsej verjetnosti za večino ne bo dovolj hitra.
Seveda obstaja veliko različnih možnosti polnjenja in mreža javnih polnilnic je že ena od njih, vseeno pa si boste ob nakupu električnega avtomobila morali omisliti kar domačo polnilnico. Klasična 'šuko' vtičnica, preko katere se baterija polni z dobrima dvema kilovatoma, po vsej verjetnosti za večino ne bo dovolj hitra, predvsem pa zanesljiva, da bi bil avtomobil ves čas v polni pripravljenosti. Hitre domače polnilnice, ki polnijo tudi z do 22 kilovati, bodo boljša rešitev, čeprav tolikšne moči, kot boste videli, doma ne boste rabili.
Super, potem bom pa dal še tisti tisočak za polnilnico, ni problema …
V novejših hišah, kjer je omrežje s toplotnimi črpalkami vsaj nekoliko že predvideno za takšen poseg, najbrž večjih težav ne bo, bo pa treba v starejših hišah vse skupaj malo prilagoditi dodatnim zahtevam po električni energiji, tudi v večstanovanjskih hišah bo postopek bolj zapleten, ker boste morali dobiti dovoljenje oziroma soglasje ostalih stanovalcev. Ampak tudi to še ni vse … Na klasičnem izmeničnem toku se večina trenutnih električnih vozil ne polni hitreje kot s šestimi oziroma sedmimi kilovati, ker v vozilo vgrajen polnilnik ne omogoča več. Torej ne boste polnili z 22 kilovati moči, kot bi to omogočala polnilna postaja, ampak precej počasneje, razen seveda v primeru renaulta ZOE, smarta z močnejšim polnilnikom ali Teslinih modelov. V tem primeru pa bo potrebno povečati še priključno moč omrežja, če boste želeli polniti hitro in na treh fazah, kar za sabo prinese tudi povečan mesečni strošek, ki ga boste plačevali svojemu ponudniku elektrike. Ampak vam iz prakse povemo, da je za polnjenje doma 7 oziroma 11 kilovatov, ki je nekako naslednja stopnja polnilnikov za izmenični tok, povsem dovolj in seveda varno za klasično omrežje z varovalkami 3x25A, saj se skozi noč napolnijo prav vsa vozila, ki smo jih imeli na testu.
Seveda se lahko odločite za polnjenje na javnih polnilnicah; tiste z izmeničnim tokom in močjo do 22 kilovatov so zaenkrat še brezplačne, a ne bodo več dolgo, najhitrejše z enosmernim tokom, kakršne večinoma najdemo na avtocestnem križu in polnijo s 43 kW (kmalu bodo še močnejše), pa so plačljive. Največji ponudnik je Petrol, ki računa 20 centov za vsako minuto polnjenja, kar je bistveno dražje od cene klasičnega polnjenja doma. Je pa omrežje v Sloveniji dodobra razvejano in na takšnih polnilnicah je avtomobil hitro napolnjen, ko ste na daljši poti, vseeno pa ne tako hitro, da ne bi morali svoje poti malo bolje načrtovati.
Koliko me stane 100 prevoženih kilometrov?
Baterije električnih vozil se z največjo močjo polnijo le nekje med 30 in 80 odstotki napolnjenosti, pod in nad vrednostjo se polnjenje upočasni.
Baterije električnih vozil se z največjo močjo polnijo le nekje med 30 in 80 odstotki napolnjenosti, pod in nad omenjeno vrednostjo se polnjenje upočasni, da zaščiti samo baterijo. Vozila postajajo v tem smislu vse pametnejša in programje ves čas spremlja temperaturo ter ostale parametre baterij, da prilagaja moč polnjenja. Zato je na hitrih polnilnicah najbolj smiselno polniti baterije v tem območju in nikoli, ko so povsem izpraznjene ali pa skoraj polne. Tudi nima smisla, ker takrat ne bo šlo tako hitro.
Statistika kaže, da okoli 85 odstotkov vseh polnjenj opravimo doma, zato je mogoče nasvet prejšnjega odstavka še toliko bolj na mestu. In še ena misel … Vse črpalke za gorivo imajo strehe in uporabnike ščitijo pred vremenskimi vplivi, prav tako imate nadstrešek doma in boste polnilnico postavili tja spodaj. Večina javnih polnilnic pa je na precej izpostavljenih mestih in boste deležni umazanije, dežja in umazanih kablov, torej manj udobja. To je poleg nezasedenega parkirnega mesta trenutno eden od kompromisov, ki jih morajo lastniki električnih vozil sprejeti. Kot tudi dejstvo, da ima samo polovica tokratnih vozil za polnilne kable primerno mesto v prtljažniku.
In koliko potem sploh stane 100 prevoženih električnih kilometrov? Tudi ta postavka je odvisna od številnih parametrov, predvsem vašega ponudnika električne energije, potrebno pa je upoštevati bruto porabljeno količino elektrike in ne le tiste, ki se izpiše v vozilu na potovalnem računalniku. Med polnjenjem prihaja do izgub zaradi kablov, hlajenja oziroma ogrevanja baterij ter še nekaterih dejavnikov, kar poveča količino porabljene elektrike po naših meritvah za 10 do 15 odstotkov. Čez prst to vseeno pomeni, da vas bo 100 prevoženih kilometrov stalo okoli evro pri uporabi cenejše tarife oziroma do dva evra pri dražji. Trenutno res malo, če ne upoštevamo vseh ostalih stroškov, predvsem visoke nabavne cene vozila.
Kdaj se mi nakup električnega avtomobila splača?
V tokratnem testu e-PRIMA smo se lotili primerjave cen s podobnimi klasičnimi vozili, primerjali smo tudi cene servisov oziroma nasploh vzdrževanja na pet let. Podatke najdete v spodnji tabeli, so pa razmerja vsekakor različna. Največja cenovna razlika je med cliom in električnim ZOE, slednji je točno dvakrat dražji (upoštevali smo nakup baterije, ne najem) ob samem nakupu in za tisočak in pol je v petih letih dražje zavarovanje, saj se pri kasku upošteva vrednost novega avtomobila. So pa servisi občutno cenejši pri električnih vozilih in v petih letih ter po 200.000 prevoženih kilometrih je strošek servisa električnega ZOE le dobrih 600 EUR, clio pa vas bo stal 2.296 EUR, če pri obeh avtomobilih vse deluje brezhibno, torej ni izrednih okvar in servisov. Občutno boljše razmerje je pri smartu, kjer je električni v osnovi dražji le za 3 tisočake, tudi električni ioniq je le dobrih šest tisočakov dražji od dizelskega i30. Ugotovili smo še, da se razlike v stroških servisiranja začnejo s kilometri povečevati pri klasičnih pogonih, pri električnih vozilih pa ne. Zato se že danes dejansko nakup električnega vozila splača vsem, ki dnevno prevozijo veliko kilometrov, torej vsaj 100, še bolje 200, ker se potem takšno vozilo hitreje amortizira. Tudi vzdržljivost baterij naj vas ne skrbi, te naj bi zdržale vsaj 3.000 ciklov polnjenja, kar pomeni polnjenje od 0-100 odstotkov. Če polnimo na primer od 50 do 100 odstotkov, je to le polovica cikla, kar pomeni, da bo baterija zdržala vsaj 600.000 kilometrov, torej celotno dobo vozila. In pri okvari ni nujno potrebna menjava kompletne baterije, ampak le okvarjenega modula, zato strošek ni nujno enormen. Vse to je zaenkrat samo teorija in tako nas prepričujejo znamke, kaj bo res, bomo pa videli čez nekaj let.
Torej kar takoj razbijem prašička in si omislim svojega?
Slovenija je na električna vozila delno že pripravljena tako z vidika dovoljenj kot polnilne infrastrukture. Lastništvo takšnega vozila vsekakor prinese s seboj še kakšno dodatno zahtevo ali prilagoditev, predvsem v smislu namestitve domače polnilnice, morda sončne elektrarne na strehi hiše, seveda pa tudi upoštevanja, da bodo daljši izleti zahtevali daljše postanke, da se bo baterija ponovno napolnila. Ampak povprečen Slovenec dnevno prevozi nekje med 30 do 40 kilometrov in bo moral baterijo v svojem vozilu polniti manj kot enkrat na teden, zato skrbi praktično 52 tednov v letu odpadejo.
Če ste se prebili skozi celoten tekst in vas električni avto še vedno mika, pa takole: če bi gledali zgolj številke, bi bil tokrat zmagovalec nissan leaf, ker za svojo ceno ponuja največ. Za mesto je, pričakovano, najboljši smart EQ s hitrim polnilnikom, ki sploh ni bistveno dražji od običajnega smarta, kdor se pogosto vozi daleč, bo seveda izbral kono electric, kdor želi nekaj ekstravagantnega in hitrega, bo sanjal o dragem BMW i3, kdor želi klasično uporaben avto, bo najbolj zadovoljen s hyundaijem ioniq ali volkswagnom e-golf … vidite, kam pes taco moli, ne?
Z nakupom električnega avta si boste odprli še kup drugih vprašanj, najbolj pogosto, kje ga boste polnili. Pri privatnih hišah to ne bo takšen problem, če boste prej preverili svoje omrežje, v blokovskih naseljih bo pa treba kar pošteno zavihati rokave, pridobiti soglasja (največja muka v Sloveniji), dobiti dovoljenja, kopati, kaj zazidati, na koncu pa bo moral nekdo to tudi plačati. Ampak prej ali slej bo treba. Mi rajši vidimo prej!
Da bo odločitev lažja in boste izbrali takšnega, ki bo najbolj ustrezal vašim potrebam, sledi test sedmih precej različnih predstavnikov.