Na Tenerife morate, če želite poleg vseh lepot videti, čigavo ime nosi seat arona.
Na Tenerife morate, če želite poleg vseh lepot videti, čigavo ime nosi seat arona. Arona je malo mesto na jugu, slabih 100 tisoč prebivalcev ima, ampak ime je bilo dovolj privlačno, da se je dve leti nazaj podpredsednik Seata sestal z županom mesta in tako se danes vozimo tudi z arono poleg ibize, toleda, leona, alhambre in tarraca, če jih naštejem samo nekaj.
Še veliko več jih je, simpatična španska imena za poimenovanje modelov pa so nekje od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Arona je še ravno pravi čas pripeljala na izjemno konkurenčen trg, ki raste daleč najhitreje v Evropi, zato nima lahkega dela. Avto ni bistveno večji od ibize, s katero si deli platformo MQB A0. Samo 4.138 milimetrov meri v dolžino, ampak bi to načeloma moralo zadovoljiti tudi družine, ki so se še nedolgo nazaj brez težav zadovoljile z avtom v velikosti ibize.
Res, da bi bil za napad na ’mojo’ cesto še bolj primeren ravno napovedan veliko bolj športni seat, ki se pod samostojno znamko imenuje cupra terramar, ampak ga v času mojega obiska ni bilo v ponudbi pa tudi sicer dvomim, da zaradi ekskluzivnosti kdaj bo, zato sem pač izbral drugo najboljšo rešitev: litrski trivaljnik s turbopuhalom!
Cesta je najprej skozi naselja in po zelo strmem pobočju z ovinki speljana praktično od morja in vse do nekje 2.250 metrov nadmorske višine po aktivnem vulkanu! Ja, kisikove jeklenke ne boste še rabili s sabo, bo pa treba malo bolj pogosto požirati slino, da vas ne bo tiščalo v ušesih. Tam boste tudi videli, zakaj je za dooolg strm klanec gor fino imeti turbomotor. Tudi če je tako majhen kot tale pri aroni, ki ima samo tri valje in liter delovne prostornine, bo prav lepo sopihal v hrib in ga ne bo treba priganjati, ker ima dovolj navora že pri nekje 2 tisoč vrtljajih. Ročni menjalnik ima šest prestav, kar pomeni, da gre za močnejšega od obeh 1.0 TSIjev, ki ima 85 kW, kar je 115 ’konjev’. Sem presenečen, da je bila poraba po vseh tistih klancih vseeno še vedno okoli 6 litrov, kar je čisto sprejemljivo za bencinski motor. Edino na zvok se morate navaditi, je kar glasen, ko postane klanec bolj strm.
Cesta postane najbolj zanimiva, ko se dvigne nad naselja. Vsekakor priporočam, da izberete za vzpon zahodno cesto pri kraju Chio. Tista se najlepše ves čas vzpenja in ponuja takšne poglede na okolico, da boste ves čas vozili z odprtimi usti. Ko se vzpnete nekje nad 1.000 metrov, boste že videli okamnelo lavo, ki je sicer poraščena, ampak že poskrbi za nekaj vznemirjenja pri tistih, ki jih takšne stvari navdušujejo. Samo nekaj kilometrov po cesti naprej pa že sledi prva prava poslastica, pogled na rjavo-črne stožce, ki dokazujejo nedavne izbruhe vulkana. Najlepše je, da so ta del ceste v zadnjih dveh letih obnovili in je praktično perfektna. Podlaga je krasna, lepo zglajena, ampak je asfalt še vedno dobro oprijemljiv, lesena ograja pa prej za kakšno lepo urejeno domačijo kot pa za eno cesto. Ampak to ni kar ena cesta. Pelje skozi najbolj obiskano naravno turistično znamenitost v Španiji in najbolj obiskan narodni park v Evropi.
Najprej se dvignete čez kaldero, kjer se je pred milijoni let ogromen ognjenik sesedel sam vase. Ljudje si verjetno ne moremo predstavljati, kako je moralo takrat ropotati, ko se je skoraj 4 kilometre visoka gora porušila do gladine morja, ampak narava nas itak vedno znova preseneča. No, potem pa je znotraj nje nastal nov ognjenik, ki je lepo viden z večjega dela otoka, El Teide se imenuje in je visok kar 3.718 metrov. Če ga merimo od dna oceana, je tretji najvišji vulkan na svetu! Nazadnje je bruhal pred dobrimi 100 leti in pravijo, da bo nekoč spet. Zemlja je še vedno živa, ja, in zato so poti tam še toliko bolj razburljive.
Če boste na otok s seboj vzeli še družino, ji ne bo hudega. En dan lahko otroke peljete v enega najboljših živalskih vrtov na svetu, kjer boste med drugim videli tudi pingvine in vodni šov ork, obiščete krasne plaže z vulkanskim peskom, nore klife Los Gigantes, ampak med vožnjo boste pa gotovo najbolj uživali sami.
Zanimivo je, kako enostavno najamete avto na Kanarskih otokih in kako poceni je sam najem; za en teden arone sem z vsemi možnimi doplačili dal le 180 evrov, otroška sedeža sta bila zraven zastonj. Avto je imel 15 tisoč kilometrov, torej je bil praktično nov, edino, kar me je zmotilo in česar nisem opazil pri našem testnem pred letom dni, je, da je bolj škripala plastika.
Za vrhunec se boste pod vrhom pripeljali na ogromno planjavo črne lave, ki je posledica izbruha pred dobrimi 200 leti, ko je lava prekrila 5 kvadratnih kilometrov, cesto so pa speljali kar po sredini. Vau! Če imate dovolj časa, obvezno priporočam še vožnjo proti severu, ki spet ponuja nekaj nepozabnih razgledov in razgibano pokrajino, kjer se boste peljali nad 2.200 metri, lahko pa jo uberete tudi na jug proti mestu Arona. Tam je precej več ovinkov, kjer se lepo čuti lahkotnost arone. Nova platforma je omogočila, da je ob kompaktnih zunanjih merah znotraj tudi dovolj prostora, če so vaše potrebe takšne, kot so bile moje: prtljaga za en teden in dva majhna otroka. Sploh veseli, da je ergonomija tipična volkswagnovska, torej so vse komande tam, kjer so vedno pri teh avtomobilih. Edina stvar, ki aroni res manjka, je več razburljivosti. Španci veljajo za temperamenten narod, zato bi lahko bilo več drznih oblikovalskih potez, da bi še bolj izstopala v tisti nori pokrajini.
Sem že pred dvema letoma povedal, da so ti otoki dobili ime po psih, kanarčki pa po otokih, tokrat pa je edino, kar si navdušenci nad naravo in cestami dodajte na spisek obveznosti, da morate preizkusiti to cesto visoko nad Arono. Lahko tudi z arono, vam ne bo čisto nič hudega.