To prinese cel kup prednosti: nevzmetene mase so lahko manjše, vožnja je bolj udobna, kolesa manj slišite in čutite, v ovinkih pa avto premetavate, kot bi vozili kakšen gokart. Ja, zato se gokart tako dobro pelje! Ker je lahek. In ker je seveda pri tleh. Kaj pa takšna ogromna limuzina, kot je audi A8?
Vsi ga poznamo kot aluminijasto čudo. Ko so ga leta 1994 predstavili kot prvi v celoti aluminijast avto in platformo poimenovali Audi Space Frame, je v avtomobilizmu završalo. Kako jim je to uspelo? Koliko bo to stalo? Kdo bo to popravljal?
Očitno je šlo dobro skozi, zadeva je delovala in pred nami je že četrta generacija! Ampak tokrat so šli še dlje, ni bila več pomembna samo masa temveč čimbolj čvrsta karoserija, zato so poleg aluminija (le še 58 odstotkov) uporabili še magnezij, z ogljikovimi vlakni ojačano plastiko in celo jeklo! Premišljena uporaba materialov je ustvarila eno najmočnejših kletk na trgu. Sploh je zanimivo, kako so posamezne materiale povezali med sabo, saj se ne da vsega zvariti (pa že tukaj so uporabili pet različnih postopkov), ampak so jih celo zlepili, privijačili, zaskočili … skratka, v teoriji mora biti to limuzina z izjemnimi lastnostmi na cesti.
Ravno zaradi vseh zanimivih materialov in tehnologije sem iskal lokacijo, kjer bi se A8 počutil ’domače’, in jo našel v Metalu Ravne. Jekla, ki ga kujejo tam, sicer ne uporabljajo za gradnjo avtomobilske karoserije, ga pa za kakšne druge komponente. In njihova stiskalnica ima kar 45 MN, baje so samo tri tako zmogljive v Evropi. Še bolj impresivna je temperatura žarečega ingota, ko odprejo ogromne peči, saj ima kar 1.180 stopinj! To je toliko kot lava, ko jo izbruhne vulkan. Stali smo 50 metrov stran od peči pa nam je bilo vroče. K sreči ima audi zelo učinkovito klimo in sem jo hitro popihal na drug konec Slovenije.
S trdo karoserijo in zračnim vzmetenjem je Nemcem uspelo narediti avto, ki je dolg 5 metrov 30, pa se pelje kot po tirih in udobno hkrati. Pomembno je tudi zračno vzmetenje, ki krasno pobira neravnine, idealno za razvajene riti, ki bodo sedele v tem avtu. In v kratkem bodo predstavili še bolj napredno podvozje, ki bo s kamerami spredaj nadzorovalo podlago in sproti prilagajalo blaženje glede na luknje na cesti. In kaj bo naslednji korak, lebdenje?
V iskanju izjemnih tehnoloških dosežkov v naši deželi in povezave z lebdenjem sem tako naletel na podjetje z zelo pomenljivim imenom – MAG-LEV Audio. Doslej sem imel edino srečanje s tehnologijo magnetne levitacije v Shanghaiju, ko sem se peljal z njihovim superhitrim vlakom, da bi jo uporabljali v avdiofilski industriji, sem pa videl prvič.
Davorin Furlan, direktor podjetja, je s svojimi sodelavci ponudil trgu nekaj, česar še nismo imeli. Sicer ne gre za strogo avdiofilski gramofon, čeprav je s ceno 2.500 EUR že na meji tistega, kar si lahko privošči običajen ljubitelj dobre glasbe. Ampak svetovni trg je velik in navdušencev nad tako izjemnim izdelkom veliko, zato jim ni težko odšteti denarja za model ML1, ki je v primerjavi z avdiofilskimi gramofoni še poceni. Naslednji modeli bodo še dražji, lebdeči krožnik pa prav vsakemu že zdaj odpre usta. Malo sva filozofirala, če bi lahko to tehnologijo uporabili še v avtu, pa sva se strinjala, da gotovo, le dovolj energije bo potrebno imeti pri sebi.
Nore stvari znamo narediti Slovenci. Tudi komponente za avte, marsikdo se ne zaveda, da je večina našega izvoza takšnih in drugačnih delov za avtomobile, kar je seveda še en dokaz več, kako avtomobilističen narod smo. In tudi, kako napreden. Mogoče pa bomo mi prvi razvili lebdeče avte, kdo ve.