V iskanju prave ceste na Floridi

Mazda3

Avtor prispevka: Anže Jereb

Obisk ZDA je vedno svojevrsten projekt in zgodba se vedno začne z izbiro pravega avtomobila. Tokrat sem se odločil za mazdo3. Ja, za trojko, ki je pri nas povprečno velik avtomobil, Američani pa bi jo najraje uporabili kot obesek za ključe.

Deli Natisni

Foto: Matej Mihinjač

1. 3. 2015 ob 22:35

Komentarjev: 0

Florida se je zdela v teh zimskih mesecih zelo primerno zatočišče pred nizkimi temperaturami. Vremenska napoved je za naslednjih deset dni kazala sončnih 26 stopinj Celzija in temperatura morja je obljubljala, da se bom v njem lahko osvežil, ob pazljivosti, da me v zadnjico ne ugrizne kakšen beli morski pes, seveda. No, ker je bil oddih vseeno delovne sorte, sem že pred odhodom poskrbel, da me je v Miamiju čakala mazda3, in v pričakovanju noro lepih cest mi je pumpa v prsnem košu zaigrala močneje. Pot sem splaniral, mazda3 se itak pelje vrhunsko in komaj sem čakal, da se zapodim med ovinke, kakršnih sem vajen z zahodne obale ZDA. Hja, nisem jih našel.

Ker vem, da vas zanima ... Ja, kopal sem se in voda je bila prijetno osvežujoča. Tudi drži, da so dekleta na tamkajšnjih plažah očem privlačna in da v Miamiju nasploh ni prav veliko debelih ljudi. Se vidi, da je to mondena lokacija, kjer moraš izgledati dobro. Šel sem tudi v klub ali dva in se imel fino, grenak priokus so pustile edino cene, ker me je vsakič zvilo, ko sem moral za pivo odšteti skoraj deset evrov. Brez napitnine ... Najbrž je jasno, da jih prav veliko nisem popil, ker se je denarnica prehitro osušila in ker me je čakala mazda. K sreči je vsaj bencin poceni.

Mazda3 je precej prostoren avtomobil in če niste ravno družina s tremi majhnimi otroki, je povsem dovolj velik. Za Florido so mi namenili limuzino, ker imajo Američani limuzine bistveno raje od kombilimuzin in za moje potrebe je bila celo boljša. Njen prtljažnik je namreč daljši in prostornejši, manjša odprtina pa me pri pospravljanju kovčkov sploh ni motila. Zakaj omenjam prostornost? Ker se mi je vseeno zdelo, da sedim v smartu, ko so se mimo mene vozili pick-upi z dvakratno višino in zato, ker je imel vsak drugi avtomobil pod pokrovom motor z dvakrat večjim številom valjev. Ampak, če drži, da je velik avtomobil le kompenzacija za majhno zverinico v hlačah, tako namreč pravijo, potem sem bil lahko kar ponosen. No, dejstvo je, da imajo Američani pač radi velika vozila in glede na prostornost narave in cest me to sploh ne čudi.

Prvo pot sem si zamislil daleč na jug, na Key West, najbolj južno točko Severne Amerike, le streljaj od Kube. Ko boste cesto proti mestu Key West gledali na Googlovi 'Zemlji', bo izgledalo, da se ves čas vije po morju. Na nekaj delih se res, en segment je presenetljivo dolg in tam je cesta speljana na stebrih, ti pa so zapičeni neposredno v plitvo morje. Na tem najdaljšem segmentu so tudi posneli del filma Resnične laži, kjer je Schwarzenegger cesto spektakularno razstrelil. Še sedaj mi ni jasno, če je bil to starejši sklop ceste, ki stoji še danes, ali pa so se zgolj grafično lotili tega novega. No, stari del sedaj uporabljajo pešci, ga pa vmes kar zmanjka in je verjetno treba malo bolj gledati pod noge, da ne zgrmiš v morje. Cesto omenjam zato, ker boste iz Miamija do najbolj južne točke potrebovali okoli štiri ure, večino časa pa bo pot dokaj nezanimiva in vas bo vodila po otočkih, prav po morju pa le na nekaj segmentih.

Pri mazdi sem vsekakor pogrešal navigacijo, ki je na spisku doplačil in je v mojem primeru ni bilo, jo pa v ZDA vsekakor potrebujete, zato sem si pomagal s svojo. Sem pa cenil tempomat, ki je enako pomemben, ko se je treba s hitrostjo petdesetih milj, to je z okoli 80 km/h, peljati 300 kilometrov daleč. Enako velja za samodejni menjalnik, ki je v ZDA bolj pogost od umetnih prsi. Tudi ta me je navduševal ob nenehnem speljevanju v mestih, zanimivo je tudi, da bi bil lahko menjalnik bistveno slabši, pa ga ne bi kritiziral. Pri nas bi ga, ker je dinamika vožnje povsem drugačna, tam pa bi bil dober tudi bistveno slabši od mazdinega.

Enako velja za vozne lastnosti. Te so vedno Mazdina domena in tudi trojka se pelje odlično. Udobno, a z zanesljivim občutkom na volanu in s podvozjem, ki hitrim zavojem sledi zvesto kot dobro izšolan pes. Za njihove omejitve in način vožnje bi imel lahko lesena kolesa, pa bi se še vedno vozil varno. Zato me tudi ne preseneča, da je bila testna mazda3 obuta v bistveno slabše pnevmatike, kot smo jih vajeni pri nas. Zato nos ni tako prepričljivo sledil, ko sem si na verjetno edinem dobrem ovinku na Floridi dal malo duška. Mimogrede, v Miamiju je ogromno dragih športnih vozil, lastniki se namreč radi razkazujejo, so pa glede na omejitve in gostoto prometa pač nesmiselna.

Skratka, na Key West sem prišel, pojedel njihovo nič kaj okusno, a nadvse značilno pito z imenom key lime pie, potem pa odbrzel nazaj. V park Everglades, ki slovi po aligatorjih, krokodilih, ogromnih pitonih in divjih mačkah. Slovi, ampak boste omenjene živali videli le na določenem delu parka, in sicer malo severozahodno od Miamija. Če se boste v park podali nižje ob mestu Homestead, boste sicer videli glavno pot skozi park, a tam bo najbolj nevarna žival kakšen lačen krokar. Lahko pa potrdim, da sem na tej cesti vseeno užival v zanimivi pokrajini in tihi vožnji s trojko. Dvolitrski bencinski motor je tam blestel, saj je ob omejitvah, ki jih imajo, povprečno zahteval celo manj kot šest litrov na 100 kilometrov. Tudi pri nas je motor enak in ga zaradi umirjenega teka priporočam bolj kot dizelskega, bo pa na naših cestah zaradi višjih omejitev 'popil' nekaj več goriva.

No, aligatorje in druge nevarne živali sem vseeno našel, ko sem se na prej omenjeni višji točki parka odločil za vožnjo s čolnom air boat. Po slovensko torej čolnom na veter ali na propeler, niti ne vem, kako bi ga bolje poimenoval. Pač z zadevo, ki ste jo verjetno že videli v kakšnem filmu, kako drvi skozi močvirje, malo po travi in malo po vodi. In res drvi, predvsem pa zavija z oddrsavanjem zadka, po domače z driftanjem. Bruhal ni nihče, a vsaj zase vem, da sem zelo užival. Tudi farma krokodilov je zanimiva, če odmislim, da so krokodili tam kot piščanci, ki čakajo le, da gredo pod nož. So po svoje hecni Američani, krokodile jedo, ob omembi horseburgerja pa jih kar zmrazi.

Mazda3 me je potem odpeljala še severneje do Orlanda in bližnjega Kennedyjevega vesoljskega centra. Tudi to je stvar, ki si jo morate ogledati, ker je zelo zanimiva. Na dan mojega obiska je bila planirana izstrelitev in zanjo sem celo doplačal, da so me odpeljali bližje, potem pa so izstrelitev zaradi premočnega vetra odpovedali. Sem pa vsaj videl raketo Saturn 5. Sporočam, da je ogromna. Res ogromna!

Mazda3 se je izkazala kot zelo prijeten avtomobil na kratkem road-tripu, zaradi poceni goriva in majhne porabe me je celotna pot stala le okoli 50 EUR, kar pomeni, da sem bistveno več zapravil za nešteto burgerjev, ki so na koncu pustili le srednji nivo zadovoljstva, predvsem pa sem v dodatnem kilogramu ali dveh na telesu nekaj Amerike prinesel še domov. Za prave cestne užitke pa je zahodna obala bistveno bolj prepričljiva!