V ponudbi imajo oziroma bodo imeli pri Renaultu še druge modele, za gospodarske potrebe celo električnega kangooja, ampak med družinsko uporabnimi je najboljši zoe. Hecno ime ima, ampak prav takšnega električni posebneži zaradi svoje trenutne redkosti tudi morajo imeti. Zoe je tudi oblikovno samosvoj, drugačnost pa se vidi predvsem, ko ga boste videli v beli barvi. Takrat modri elementi v žarometih, modre letvice in belo-modre zadnje luči zares pridejo do izraza. V črni barvi je vse skupaj manj očitno, so pa same linije dovolj oble, da ga boste na cesti opazili.
V primeru, da imate na domačem dvorišču že novega clia, vam bo notranjost takoj znana. Večina elementov je prav iz te francoske uspešnice, vse skupaj pa je v malce svetlejših barvnih tonih. Celo skoraj povsem snežno belo notranjost si lahko omislite, ker je pač avtomobil čist, iz izpuha pa ne smrdi, ker ga nima. Tudi nasploh sta si avtomobila zelo podobna, zoe v dolžino meri le 4,1 metra, zgolj malenkost več od clia, torej gre za majhen avtomobil. Je pa uporaben, saj so baterije skrite v dnu, zato je za potnike dovolj prostora in tudi prtljažnik je s 340 litri prostornine od cliovega celo prostornejši za 40 litrov.
Najbolj poseben je seveda zoe med vožnjo. Električni motor je v primerjavi s klasičnimi z notranjim izgorevanjem povsem tih. V bistvu skoraj tih, med vožnjo se sliši le nežno brnenje, ki s hitrostjo po glasnosti ne narašča in tudi ni namenjeno opozarjanju pešcev, saj ga je slišati le znotraj. Baterije z 22 kilovatnimi urami energije in motor s 65 kilovati moči skrbijo, da brez vmesnega polnjenja lahko prevozimo do 210 kilometrov. V teoriji! Vsekakor lepa številka, ki pa je v praksi manj prepričljiva, a za večino potreb zadostna. Ob koncu testa nam je uspelo prevoziti okoli 140 kilometrov. V primerjavi z BMW-jem i3, ki sem ga vozil pred kratkim, je regeneracija zavorne energije ob spuščeni stopalki mnogo manj občutna. Pri nemškem skorajda ni potrebno zavirati, zato je poraba električne energije manjša za okoli dve kilovatni uri na sto prevoženih kilometrov, zoe jih je povprečno porabil 18 na sto kilometrov.
Za voziti je dokaj običajen, hitro spelje z mesta, ker je navor takoj na voljo, do sto potrebuje 13,5 sekunde, ampak se zdi hitreje, gre pa največ 135 km/h. Se pozna, da zaradi baterij tehta skoraj tono in pol ter zato ni tako dinamičen. Ampak pri speljevanju ob zeleni luči na semaforju mu boste vseeno težko sledili. Tudi občutka na volanu ni veliko, ampak to ne moti, ker je filozofija električnih vozil tako ali tako naravnana na počasno in ekološko vožnjo. Naslednje leto bo tudi pri nas, cena pa trenutno še ni znana. V Franciji stane 15.700 EUR, pri nas pa bo odvisna predvsem od višine državne subvencije. Če jo boste sploh dobili, ker jih po novem zelo uspešno monopolno prejema le eno podjetje.
Ampak, če potrebujete cenejši električni avtomobil, ima Renault na voljo še enega!
Imenuje se twizy in ni ravno avtomobil v polnem pomenu besede. Sicer ima štiri kolesa, volan, vrata in streho, nima pa prtljažnika, ne stekel na bokih in z njim se lahko vozi le ena oseba, pogojno dve, če boste zadaj posedli kakšno ozkopasno deklino. Twizy je nekakšen hibrid med avtomobilom in skuterjem ter je neverjetno okreten; obrnili ga boste na pol manjši površini kot osebni avtomobil, le 6,8 metra prostora potrebuje. Celo v dežju je pogojno uporaben, ker lahko dokupite posebno dežno zaščito, ni pa tako okreten kot skuter in mimo kolone vozil pred semaforjem se s twizyjem ne boste rinili.
Tudi bistveno bolj samosvoj je od skuterjev, bolj opazni pa boste le, če se boste po mestu vozili s kolesom, vaša zadnjica pa bo gola. Twizy izgleda kot mini robotsko vozilce za po Marsu. Ker je obenem še povsem tih med vožnjo, verjemite, da bodo vsi začudeno buljili vanj. No, znotraj je manj poseben, čisto enostaven, pravzaprav. Okolje je povsem plastično, ceneno in poleg volana ima voznik le še dve stikali za premikanje menjalnika, stikalo za vklop vseh smernikov in ročico za vklop levega oziroma desnega smernika. To je to, špartansko pač. Bunda je v hladnejših dneh obvezna, ker vam bo med vožnjo pihalo v glavo, očal pa ne potrebujete, ker vetrobran uspešno zadržuje mušice, ki bi se sicer hitro znašle med zobmi.
Twizy tehta le 450 kilogramov in zato ne potrebuje posebej zmogljivega motorja, da je hiter. Vsekakor je manj odrezav kot zoe, ampak se z mesta vseeno konkretno požene. Kot bambi je. Motor izdeluje naša Letrika in 17 kilovatov moči je dovolj, da se povsem spodobno premika, baterija ima 6,1 kilovatne ure energije in na domači vtičnici jo boste napolnili v dobrih treh urah. Potem pa odvisno od vašega načina vožnje, zelo previdni boste uspeli prevoziti do sto kilometrov, večina pa okoli osemdeset, preden bo twizy obstal na mestu. Ker je njegova namembnost skoraj striktno mestna, je to več kot dovolj.
Podobni prizori prerekanja voznikov električnih vozil za proste vtičnice bodo tekom let verjetno vse pogostejši.
Takšen hibrid med avtomobilom in skuterjem je obenem najcenejše električno vozilo s štirimi kolesi. Okoli osem tisočakov bo najbrž stal in če bi od tega zneska odšteli subvencijo, ne bi stal več kot malo boljši skuterji. V določenem pogledu je precej uporabnejši in varnejši, vsekakor pa noro poseben. Renault je tako poskrbel za odličen vpogled v prihodnost, tudi če ne bo prav takšna.